Tokrat smo nosilce kandidatnih list za volitve v Evropski parlament (EP) vprašali, kakšna bo EU čez 20 let in kakšna si želijo, da bi bila. Preberite, kako vizionarski so naši politiki, ki želijo soustvarjati bodočo politiko EU, podrobnejše odgovore pa si oglejte v videu.
Bistvo uspeha EU in rešitve problema krize je dobro pravo.
Marko Šidjanin (Neodvisna lista za pravice bolnikov): ''Kakšna bo čez 20 let, dejansko ne vem. Želel pa bi si, da bi bila to neka skupnost držav, v kateri bi tudi majhni narodi obdržali svoje kulturne in socialne in najrazličnejše druge značilnosti. Da bi bila to ekološko varna in na sploh varna država, v kateri bi vsi sloji prebivalstva, revni in bogati, imeli dostop do dobrega zdravstva, varne pokojnine, čim manj kriminala. Varen otok v tem globalnem svetu.''
EU mora okrepiti svoje strateško partnerstvo z Rusko federacijo.
Jelko Kacin (LDS): ''EU bo večja, to je zelo preprosto. Čez 20 let bo EU razširjena, poglobljena, bo bolj učinkovita in bo ne le ohranila vlogo, ki jo ima, ampak bo v prihodnje tudi večji svetovni igralec na celotnem planetu. Naša identiteta se bo okrepila. Čez 20 let bo EU unija priložnosti, ki jih bo do takrat Slovenija tudi maksimalno izkoristila. EU taka kot je, kot se razvija, pravzaprav postaja neka nova Amerika.''
EU mora biti tista celina, ki bo tudi ostalemu svetu dajala dober zgled in smer.
Darko Krajnc (SMS): ''Če se bodo stvari na volitvah zgodile normalno in bodo dobili mandate normalni ljudje, bo prihodnost verjetno lepša, drugače pa se ji lahko piše dokaj slabo. V SMS zagovarjamo visoko stopnjo evropske integracije. Želim si, da bo EU pokrivala večje ozemlje, da bodo vanjo vključene vse naše nekdanje bratske republike in vzhodnoevropske države. Smer je odgovorna politika do človeških virov in okolja. Vsako izkoriščanje se mora prenehati.'''
Turčiji smo članstvo obljubili. Za vzhodnoevropske države je treba najti neke nove rešitve.
Ivo Vajgl (Zares): ''EU se ne bo v nedogled integrirala in utrjevala kot neka federalna država. EU niso ZDA. V EU bodo vedno nacionalni interesi enako pomembni kot skupni interesi. Mislim, da se bo krepilo regionalno sodelovanje. Zaenkrat se EU razvija v skladu s tem, kakor si tudi sam želim. Imam pa eno majhno bojazen, proti kateri se bom boril, to je, da bi se velike države organizirale v nekakšen direktorij in sprejemale politike mimo večine.''
Dobro bi bilo, da bi Turčija nekoč postala članica, v naslednjih 100 letih tudi Rusija.
Karl Erjavec (Desus): ''Zlasti bi si želel, da bi bila čez 20 let EU predvsem socialna, tega manjka. V okviru EU zasledujemo predvsem finančne, gospodarske, tudi znanstvene, raziskovalne, veliko pozornosti je na varovanju okolja. Zdi se mi, da zanemarjamo tisti steber, ki je za vsakega državljana najpomembnejši, to pa je človeka dostojno življenje, socialna varnost. Za socialno Evropo, za vse generacije. Mislim, da je to tista smer, ki bi jo morala EU v času te gospodarske krize prevzeti.'''
Jaz vidim evropske meje na evropskih mejah.
Ivan Žagar (SLS): ''Evropa mora biti povezava samostojnih, enakopravnih držav. Potrebno je sprejeti Lizbonsko pogodbo, potem pa se malo ustaviti. Želim si to, kar si pravzaprav vsi želimo, da bi še naprej v tem prostoru vladal mir, da bi se opravile tudi te širitve, da bi vsi Evropejci živeli v tem evropskem prostoru. Delovali, sodelovali, da bi gradili, da bi bili uspešni. Mislim, da na tej poti smo, če seveda bodo te stvari upoštevane tudi pri sprejemanju odločitev.'''
Ne verjamem, da se bo EU širila kar do Rusije ali še kam dlje.
Milan Zver (SDS): ''Želel bi si, da je EU še močnejša, da je evropska dimenzija še bolj poudarjena med njenimi članicami. Želim si, da EU postane močnejša tudi v strukturnem smislu, kar ne gre nujno na rovaš zmanjšane suverenosti nacionalnih držav ali njenih članic. EU bo uspešna, bo še močnejša, če bo temeljila na kulturni raznolikosti. V EU moramo strnit moči, sile, izbrati filozofijo razvoja, ki bo temeljila na gospodarski rasti, na novih delovnih mestih in na visoki dodani vrednosti. Samo znanje nas lahko ohrani konkurenčne glede na ostale regije v svetu.''
Turčija naj vstopi. Rusija tudi, vendar morda to ne bo polnopravno članstvo.
Zoran Thaler (SD): ''EU ima vse potenciale, da postane vzorčen model kvalitete življenja v svetovnem merilu. Sam si želim, da bi čez 20 let obsegala celoten evropski kontinent. Obenem pa je izredno pomembno, in ta kriza je to dobro pokazala, da je treba razviti nov model socialne zaščite. Prioriteta v teh 20 letih bi morala biti, da si vsak zasluži človeka vredno življenje že za to, ker živi. Zdaj je čas, da evropsko tradicijo socialne zaščite, pravične družbe, razvije do konca.''
Čez 20 let računam, da bomo imeli članic precej čez 30.
Lojze Peterle (NSi): ''Želim Evropo z idejami, s katerimi se je začela. Osnovna ideja je bila postaviti človeka v središče, ne kapitala, ne česa drugega. Spoštovanje človekovega dostojanstva. Če bo Evropa s tem nadaljevala, bo tudi še naprej uspešna, pri človeku se vse začne in konča. Ko človek postane sredstvo, material ali kaj drugega, potem pridemo v težave. To je pokazala tudi zdajšnja gospodarska kriza. Pozabili so na človeka."
O širitvi EU je težko govoriti. Jaz nimam nobenih zadržkov do nikogar.
Sergej Čas (SNS): ''EU nikakor ne sme biti diktatura nekaj največjih članic. Ko bodo vse države članice resnično enakovredne, bo EU zaživela v polnem sijaju. Potrebno je urediti pravno državo. Tudi še takšna vizija EU, še takšne finančne injekcije iz Bruslja, ne bodo pomagale, dokler ne bomo imeli stvari urejenih na nacionalni ravni. Ko bodo te zadeve usklajene, bo EU imela vizijo in v kolikor bo prišlo do tega bo EU čez 20 let lahko funkcionirala zelo dobro.''
Moramo se vprašati, kaj je sploh evropska identiteta, ali se nanaša zgolj na geografske meje ali gre za širšo identiteto.
Maruša Benkič (KSS): ''Mislim, da ima EU zelo dobro začrtane smernice v smislu konsolidacije demokracije, človekovih pravic in vseh vrednot, na katerih je bila zgrajena. Mislim, da moramo vsi skupaj stremeti k temu, da izsanjamo te Schumanove sanje do konca. Se pa seveda postavljajo določeni izzivi, zagotovo je eden glavnih širitev in pa prilagoditev delovanja inštitucij in samega proračuna tej razširjeni uniji.''
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.