"Položaj je zelo resen, pred nekaj urami je na našo južno mejo prišlo še bistveno več ljudi kot smo pričakovali," je po vrhu koalicije, na katerem so se pogovarjali o tem, da bo vlada, če bo treba, potrdila zakon, ki bo omogočal, da bodo na mejo zaradi obvladovanja vala beguncev oz. migrantov lahko prišli tudi vojaki, povedal vodja poslancev SD Matjaž Han.
Kot je pojasnil, gre predvsem za zagotavljanje reda in miru na meji, ne za uporabo sile. Prav tako to po njegovih besedah še ne pomeni razglasitve izrednih razmer, a je treba Evropi sporočiti, "da so Hrvatje tisti, ki so spustili vajeti iz rok".
Na kakšen način lahko vojski omogočijo pravno podlago za pomoč na meji, na izredni seji razpravlja vlada. Če bi prišlo do potrebnega spreminjanja zakona o obrambi, je za to potrebna dvotretjinska večina, je spomnil Han, kar pomeni, da je treba k temu povabiti tudi opozicijo. V tem primeru bi prekinili tudi redno sejo DZ, sklicali izredno in to uredili. Predvsem je treba na varnostnem in tudi humanitarnem področju zadeve umiriti, je še dodal.
Cerar meni, da Avstrija in Nemčija ne bosta zaprli meje
Premier Miro Cerar meni, da Avstrija in Nemčija ne bosta zaprli meje. A če bi se tam nadzor še zaostroval in pretok beguncev bistveno zmanjšal, bo treba zmanjšati pretok tudi na naši meji s Hrvaško, je dejal. Dodal je, da bo Slovenija naredila vse, kar zmore, da ustavi takšen pretok beguncev, ki bi nam povzročil notranje težave.
"Mi moramo ta dotok beguncev nadzirati," je pred koordinacijskim sestankom s pristojnimi ministri glede obvladovanja pretoka beguncev ponovno poudaril Cerar. Zato so po njegovih besedah tudi neprestano v stiku s sosednjimi državami.
Po njegovih besedah se je treba zavedati, da begunci oz. migranti točno vedo, kam so namenjeni in tja želijo, zato je ta tok težko ustavljati. "Možno ga je le začasno zaustavljati in preusmerjati ter pomagati ljudem, ki potrebujejo oskrbo. Tu je potrebno sodelovanje vseh držav," je izpostavil.
Pahor: Če Avstrija zaostri nadzor na meji s Slovenijo, mora Slovenija enako storiti na meji s Hrvaško
Predsednik republike Borut Pahor pa je danes obiskal nastanitveni center za begunce na Šentilju. Če Avstrija zaostri nadzor na meji s Slovenijo, mora Slovenija enako storiti na meji s Hrvaško, je dejal. Če Slovenija v primeru zelo poostrenega nadzora s strani Avstrije ne bi sama enako storila na meji s Hrvaško, bi se v Sloveniji znašlo veliko več prebežnikov, kot so jih prostovoljci in ostale službe sposobni oskrbovati in ob tem vzdrževati red in mir, je ob obisku Šentilja še opozoril Pahor.
Janša: Vojska bi morala varovati mejo, policija pa notranjost države
Prvak SDS Janez Janša pa meni, da bi morala vlada pri begunski krizi razmisliti o prenosu določenih administrativnih pristojnosti in bi vojska varovala mejo, policija pa notranjost države. Vlada mora po ocenah Janše apelirati na Nemčijo in Avstrijo, da ostaneta propustni, nezaželen vstop migrantov pa da lahko Slovenija prepreči le z varnostno ograjo.
Slovenija pravzaprav nima druge možnosti, kot da apelira na avstrijske oblasti, da toliko migrantov, kot jih vstopi v Slovenijo, tudi spusti čez mejo, je ocenil Janša. Ob tem je spomnil, da je Avstrija vezana na sprejem ljudi v Nemčiji, ki je v zadnjih dveh tednih "blago spremenila retoriko, drastično pa ravnanje". Slovenska diplomacija in vladajoča politika bi tako morali po Janševem mnenju apelirati na Dunaj in Berlin, da državi ostaneta tako propustni, da se Slovenija pripravi na obvladovanje razmer. Slovenija pa mora ponujeno pomoč sprejeti, je dodal.
Po njegovem mnenju stanje na naših mejah kaže, da je možno nezaželen vstop beguncev oz. migrantov v državo brez nasilja preprečiti le z varnostno ograjo, čeprav se tega ne da takoj narediti.
'Hrvati totalno neodzivni, ne komunicirajo, se ne držijo evropskih pravil in delujejo samo še kot prevozniki'
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je hrvaškega kolega Ranka Ostojića sicer obvestila, da ne moremo sprejemati novih migrantov. Kljub temu so Hrvati proti Sloveniji poslali večje število beguncev, zato je velik problem na mejnem prehodu Središče ob Dravi. Hrvaška je sicer Slovenijo zaprosila, da bi dnevno sprejemali 5000 ljudi, a mi smo pripravljeni sprejeti polovico. Prošnjo so podali, ker iz Srbije tudi k njim prihaja vse več ljudi.
Györkös Žnidarjeva je danes dejala, da so ''Hrvati totalno neodzivni, ne komunicirajo, se ne držijo evropskih pravil in delujejo samo še kot prevozniki."
Po besedah ministrice je sprejem migrantov do nedelje potekal brez težave in v zastavljenih okvirjih oz. obsegu, ki je za Slovenijo še obvladljiv, se pravi okoli 2500 migrantov na dan.
V nedeljo pa so se stvari po trditvah Györkös Žnidarjeve začele zapletati v trenutku, ko je Hrvaška začel z najavami "tako visokih števil migrantov, ki so za nas izven okvirov, ki smo jih določili, se pravi, ki so že v neobvladljivi sferi".
Ministrica je zato takoj kontaktirala hrvaškega kolega Ostojića in ga opozorila, da je ravnanje Hrvaške nedopustno. Slovenija namreč ne more sprejeti več migrantov, kot jih lahko oskrbi, prav tako pa migranti svoje poti ne bodo mogli neomejevano nadaljevati v ciljne države, torej preko Avstrije v Nemčijo, je poudarila Györkös Žnidarjeva. Na naše klice se hrvaške oblasti ne odzivajo, tudi ne na operativni ravni, ''kar je za nas velik problem, ker ne moremo z gotovostjo predvideti, kje in koliko migrantov lahko pričakujemo''.
Notranja ministrica je še poudarila, da morajo vse države v regiji spoštovati dogovore in da je treba migrantsko problematiko reševati skupaj. "Kar pomeni, da bi se Hrvaška morala začeti obračati proti Srbiji in tako naprej, da se pride do ključnega problema, glede na to, da je v Grčiji prišlo do propada sistema integriranega upravljanja z mejo," je še povedala Györkös Žnidarjeva.
Milanović: Begunce bomo še naprej pošiljali proti Sloveniji
Hrvaška bo še naprej pošiljala begunce in migrante proti Sloveniji, je danes v Zagrebu dejal hrvaški premier Zoran Milanović. Dodal je, da se s svojim slovenskim kolegom Mirom Cerarjem vsak dan pogovarjata po telefonu ter da migrante pošiljajo na severovzhod Slovenije, da bi čim manj obremenjevali slovensko infrastrukturo.
"Begunci bodo šli naprej. Spuščali jih bomo in pošiljali proti Sloveniji," je dejal Milanović. "Slišala sva se s slovenskim premierjem. Komunicirava. Slovenija je organizirana. Hrvaška ne bo država, v kateri se bo zadrževalo večje število ljudi. Sprejemali bomo po 5000 ljudi v Opatovcu. Slovenija se prilagaja situaciji," je dejal Milanović. Ocenil je, da se Slovenija obnaša bolj sprejemljivo kot Madžarska, obenem pa poudaril, da ljudje ne želijo ostati niti na Hrvaškem niti v Sloveniji.
Tudi hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes zavrnil informacije, da Hrvaška nima več nadzora nad begunsko krizo. Kot je dejal, Hrvaška nima druge izbire, kot da usmerja ljudi proti schengenski meji.
Avstrija bo še naprej sprejemala begunce
Ta konec tedna je v Slovenijo, potem ko je Madžarska zaprla meje s Hrvaško, prispelo 5100 migrantov, ki so po registraciji večinoma nadaljevali pot v Avstrijo. Nato je prispelo obvestilo, da se tudi severna soseda sooča z velikimi težavami pri zagotavljanju ustrezne namestitve in oskrbe in da zapirajo meje.
Ponoči se je sporočilo spremenilo. Avstrija je še naprej pripravljena sprejemati begunce, je ponoči sporočilo avstrijsko notranje ministrstvo. Kot so pojasnili za avstrijsko tiskovno agencijo APA, je avstrijska notranja ministrica v nedeljskem telefonskem pogovoru slovenski kolegici Vesni Györköš Žnidar le pojasnila, da Avstrija ne more sprejemati več beguncev, kot jih je doslej.
Naša notranja ministrica je danes zanikala, da bi narobe razumela avstrijsko kolegico: ''Potrdila mi je, da so njihove kapaciete z begunci polne, da več ne zmorejo.'' Avstrija je po besedah Györkös Žnidarjeve nato pozneje zavzela stališče, da bo še poglobila napore.
