VIDEO: Nas čakajo še hujša neurja?

Nevihte s točo, ki običajno zajamejo okoli en kvadratni kilometer veliko površino, se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo površino v velikosti nekaj kvadratnih kilometrov nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat, poudarjajo na Agenciji RS za okolje. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine, ki so bile pogoste po državi v zadnjih dneh.

Predstavnik Agencije RS za okolje (ARSO) in meteorolog Brane Gregorčič je ze 24 ur. com dejal, da se je temperatura v Evropi in nad Slovenijo v nekaj desetletjih dvignila za več kot eno stopinjo, kar pa nedvomno vpliva na klimatske spremembe. "Prave nevihte lahko pričakujemo že v četrtek proti večeru in to v severni Sloveniji. V noči na petek se bo nevihtna aktivnost obrnila proti jugu. Toda tako močnih neviht kot so bile sedaj, ne pričakujemo,“ je za 24ur. com dejal Gregorčič.

Najbolj nevihtna država

"V Sloveniji radi pozabljamo, da smo že brez podnebnih sprememb nevihtno zelo izpostavljena država. Smo ena izmed najbolj nevihtnih držav v Evropi. Če gledamo možnost neurja v pasu od Tržaškega zaliva do Slovenj Gradca ali do Prekmurja, je tu na leto od 40 do 50 dni z nevihto".

"Zakaj je tako? Ker imamo Alpe in morje. Geografska lega je takšna, da smo nagnjeni k nevihtnosti. Od nevihtnih oblakov pa se vsaj dva na leto spremenita v točenosna“ je za današnje Delo dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Ljudje so bolj ozaveščeni o spremembah

Na novinarsko vprašanja o tem, ali so ljudje čedalje bolj ozaveščeni o klimatskih spremembah in njihovih posledicah, ki se kažejo v neurjih, toči in orkanih po svetu, pa je Gregorčič dejal, da je mogoče opaziti napredek. "Mislim, da prihaja do tega osveščanja ljudi, v zadnjem času, predvsem v Evropi in verjetno posledično tudi v ZDA, ki so energetsko bolj 'potratna' država."

K blaženju klimatskih sprememb pa po mnenju Gregorčiča lahko pripomorejo tudi državljani, s tem, da "ne trošimo energijo po nepotrebnem“. "Sedaj se dogaja, da ljudje ogrevamo prostore do začetka maja, potem pa v roku dveh dnevov že vključimo klimatske naprave, da nam te iste prostore hladijo.“ Dobra izolacija bivalnih prostorov lahko še kako pripomore k manjši porabi energije.

Kako nastane toča?

Toča je padavina v trdnem stanju. V vročih poletnih mesecih se zaradi velikih temperaturnih razlik tvorijo nevihtni oblaki. Ti oblaki lahko po različnih podatkih segajo v višino tudi do 15 km. Vsaka zračna gmota je tako sestavljena iz določenih plinov, vodne pare, ki pa so večji, s tem ko raste temperatura zračne gmote. Ko sonce segreje zemljo in pa zrak, se pojavijo nevihtni oblaki. S tem se pojavijo tudi molekule vodne pare, ki pa se začnejo dvigati.

Zrna toče, ki so lahko v velikosti oreha, zrna graha ali večje kepe (ponekod v svetu, predvsem v severni Ameriki in v Indiji, dosežejo včasih velikost pomaranče) nastanejo v nevihtnih oblakih, ko se na kristale prilepijo hladne kapljice vode. Le-te se nabirajo v tankih ledenih plasteh. Jedra toče zaradi hitrega gibanja tako dolgo krožijo v oblaku in se večajo, dokler njihova teža ne preseže moči vzgonskega gibanja v oblaku.

Pri tem pride do trkov ledenih kristalov z dvigajočimi se podhlajenimi kapljicami in se močno odebelijo. Kapljice v oblaku začenjajo zmrzovati in sprijemati s kapljicami, ki pa so ohlajene tudi na minus 20 stopinj. Ob tem nastanejo ledena zrna. Če je vzgornik šibak (navzgor usmerjen tok zraka), nastanejo le drobna zrna, ki se stalijo, preden padejo na tla. Če pa je dovolj močen, nastanejo debela zrna, ki se pri padanju do tal ne stalijo in pada toča. Točo, ki povzroči veliko škodo na kmetijskih posevkih, avtomobilih, vrtovih, strehah, ponavadi tudi spremljajo močno bliskanje in grmenje.

Učinkovita zaščita: Mreže proti toči

Mreže, ki jih razpnemo nad trajnimi nasadi v sadjarstvu in vinogradništvu, so praktično edini res zanesljiv način, kako obvarovati tovrstno kmetijsko pridelavo pred točo. Njihova postavitev sicer zahteva veliko začetno investicijo, a se ta v krajih, kjer povprečno vsaj enkrat letno pada toča, povrne v nekaj letih.

Za tovrstno obrambo pred točo so se že desetletje nazaj odločili na primer v sosednji Italiji, pa tudi ponekod v Sloveniji, na primer v sadjarskem centru Bilje. Med pasivne načine lahko prištevamo tudi zavarovanje objektov in proizvodnje, poudarjajo na ARSO.