Dijakom 265 evrov štipendije in redna služba po koncu šole

Z aneksom da ti ni potrebno denarja vrnit.

Morda, ... a v tem svetu.

Nikoli nisem razumel v čem je point gimnazije, razen da so stran vržena leta, in da potem taki zasedajo mesta poklicnemu kadru.

steklo iz rogaške slatine ni nikoli bila beda, v težavah so se znašli le zaradi izgube trga tako kot številna velika podjetja iz juge ki so propadla niso imeli ne časa ne sredstev da se prilagodijo

ti imaš lahko še tako dober izdelek pa če ga ne znaš prodat ni vreden nič! tako da nesposobni ljudje uničijo podjetja

Evo ...Iz prve roke ...++++ ...ob članku se lahko vsakdo vpraša ...čemu je namenjena Info o oh in sploh lastniku ...tujem seveda ...

Joj, kak si ti zadet....pa reče se za mamila, ne mamile...

mamile zvijajo pa si vbrizgavajo...

:))

bolje to kot pa da znosijo v cerkev

*popravek: Spar je nizozemsko podjetje, sem se zmotil.

29.8.2016....PRIMER RUTAR: PRVA PRAVNOMOČNA SODBA ZARADI ONEMOGOČANJA SINDIKALNEGA ZDRUŽEVANJA. Leta 2011 so se delavci v mariborski trgovini začeli sindikalno povezovati, saj se je govorilo o odpuščanju, zato so si želeli pravne pomoči. Težave so se začele po tem, ko so o odločitvi zaposlenih obvestili delodajalca, ki je začel na različne načine pritiskati na delavce. Zaradi tega se je velika večina članov sindikata iz njega izpisala, ostalo jih je le nekaj, ki se niso pustili prepričati. Sindikat je zaradi takega ravnanja na mariborsko policijo vložil prijavo suma kaznivega dejanja, po zbiranju dokazov pa je okrožno tožilstvo na mariborsko sodišče konec leta 2012 vložilo obtožni predlog. Sredi leta 2014 je potekala glavna obravnava na okrajnem sodišču, obsodilno sodbo pa je sodišče izreklo septembra lani. To je zdaj potrdilo tudi višje sodišče.

To ti iz prve roke ali na pamet? Ker Hofer dalec od tega, da bi imel slabe place. Glede na tovarne, kot so avstrijski Wolford v murski soboti, kjer res kujejo milijone, je hofer cuker.

Nemški verigi diskontnih trgovin Hofer in Lidl sta si v marsičem podobni. V Slovenijo sta prišli leta 2006 oziroma leto pozneje, obe tu zaposlujeta okoli 1200 delavcev in obe večino delavcev zaposlujeta za krajši delovni čas – Hofer okoli 960, Lidl okoli sedemsto. Obe podjetji poudarjata, da je delo za krajši delovni čas prijazno do družin delavcev oziroma delavk, s takimi delavci pa se tudi podjetje lažje prilagaja potrebam po delu, ki so odvisne od več okoliščin. V obeh podjetjih ima večina delavcev sklenjene pogodbe za okoli 25 ur na teden, vsak pa podjetje stane od 700 do 820 evrov bruto na mesec. To je blizu minimalni plači, kakršno imajo pogosto prodajalci oziroma prodajalke tudi v drugih trgovskih verigah, čeprav te praviloma zaposlujejo za polni delovni čas. Poleg tega se v Hoferju in Lidlu pohvalijo z nagradami za učinkovitost delavcev oziroma njihov prispevek podjetju, z regresom, kakršnega dobijo polno zaposleni, ter v Lidlu tudi z jubilejno nagrado, »ki jo dobijo po desetih letih koledarske zaposlitve in ne šele po desetih letih delovne dobe«. Tako diskontna trgovca poslujeta že odkar sta prišla v Slovenijo, a v zadnjem času njuni delavci vse bolj izražajo nezadovoljstvo. Pri tem se nočejo izpostavljati, ampak tožijo o tem na anonimnih spletnih forumih, konec oktobra pa sta na njihovo težavo opozorila tudi dva prispevka Televizije Slovenija. Težava je v tem, da krajši delovni čas pomeni tudi ustrezno manjšo priznano delovno dobo. Če bi tako, kot delajo zdaj, delali štirideset let, bi prejeli pokojnino v višini okoli 430 evrov bruto na mesec. Ta težava je rešljiva na dva načina. Delavci bi lahko poleg dela za Lidl oziroma Hofer delali še kaj drugega in si tako pridelali polno delovno dobo in višjo pokojnino. Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije trdi, da je ta možnost neuresničljiva, ker morajo biti prodajalci na voljo trgovcu. »Enkrat delajo dopoldne, enkrat popoldne, in tega, kdaj bodo delali, ne vedo vnaprej,« pravi. Ti delavci so si polno delovno dobo večinoma zagotavljali na drug način, tako da so si jo doplačevali iz lastnega žepa. V tem je razlog, da so v zadnjem času delavci vse bolj nezadovoljni. Do zadnje pokojninske reforme so morali doplačati okoli dvajset evrov na mesec, zdaj pa je ta znesek 75 evrov in bo v naslednjih letih narasel na več kot 190 evrov. Država je želela s tem narediti vplačevanje v pokojninsko blagajno pravičnejše in ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak poudarja, da bodo tisti, ki si delovno dobo doplačujejo, v primerjavi z zaposlenimi za polni delovni čas še vedno plačevali manj za enake pravice. Vendar zaposleni za polni delovni čas delovno dobo plačujejo iz bruto plače, zaposleni pa vsaj deloma iz neto plače. Za mnoge delavce v Hoferju in Lidlu bodo višja doplačila pomenila, da jim bo od mesečne plače ostalo manj kot štiristo evrov. Načeloma je ta težava za prodajalke in prodajalce v Hoferju in Lidlu zelo lahko rešljiva, je prepričan Rožič. »Iz tega, koliko nadur opravijo, je jasno, da bi morali biti zaposleni za poln delovni čas,« trdi. Delo za krajši delovni čas je po zakonu tako ali tako dovoljeno le v izjemnih primerih, še bolj izjemne pa bi morale biti nadure pri takem delu. Vendar ker to ni nikjer natančno omejeno, sta si Hofer in Lidl morda enaka tudi v tem, da pravic delavcev uradno ne kršita.

Sindikalisti pri nas so tako v glavnem delomrzneži, sindikat je imel pa glavno nalogo zagotovitev ozimnice, ter da se delavci ne bi preveč in resnično bunili proti dejanskim socialističnim oblastnikom....

dostojevski ,, alo v mercatorju imaš čisto enako za poln delovni čas in še pozabiti moraš na nadure , da ti o mobingu sploh ne govorim , vse je postavljeno na glavo , iz dobrih virov pa ti lahko povem , da v lidlu kar dodaj 150 € , in noben slovenc nebo jahal prodajalca kot si to privoščijo v mercatorju ,, anonimna pisma pa so strategija mercatorja za blatenje konkurence, ki jih tuji ponudniki prekašajo vse se pa kuha samo v LJ , da masovna uprava obdrži lahkotni delo