Zaradi gospodarske krize, ki je zajela Evropo, in njenih socialnih posledic vlada med ljudmi vse večji nemir. Socialna negotovost pa pomeni vedno plodna tla za populizme in nacionalizme vseh vrst. Nosilce kandidatnih list za volitve v Evropski parlament (EP) smo povprašali, kaj si mislijo o nevarnosti izbruha večjih družbenih nemirov. Nekateri so pokomentirali tudi nedavno spremembo poslovnika EP, ki onemogoča vodenje prve seje v novem mandatu zloglasnemu francoskemu skrajnemu desničarju Jeanu-Mariu Le Penu. Več si poglejte v videu.
Marko Šidjanin (Neodvisna lista za pravice bolnikov): ''Kadarkoli pride do krize, neke bolj skrajne ideje pridejo bolj na površje, so bolj vidne, se jih bolj zavedamo. Pravi odgovor so prave rešitve, ki nas bodo pripeljale iz krize. Ko je delovanje EU, gospodarstva, življenje varno, srečno, dovolj finančno podprto, takrat ni nevarnosti, da bi neke skrajne ideje prevladale in povzročile neke revolucije.''
Takšnega sovražnega govora se ne sme dovoliti, se ga ne sme medijsko prenašati naprej.
Jelko Kacin (LDS): ''Nikoli ne reci nikoli. Vedno pa je treba delati na tem, da se to absolutno prepreči ali nevarnost minimizira. Vedno je v času gospodarske krize pravo gojišče za populizem. Vedno se najde nekoga, ki je za nekaj kriv in zoper to se je treba postaviti po robu na edini možen način, s pravno državo. Če dovolimo sovražni govor, zastrupljamo ozračje in to je tisto, kar je nekoč pripeljalo do populizma, ki se je prvi razvil kot fašizem, drugi pa kot nacizem.''
Darko Krajnc (SMS): ''To bomo lahko preprečili le, če bodo na ključnih funkcijah pametni ljudje. Potrebno je dati težo vsakemu človeku in okolju. Če bomo uspeli rešiti posameznika iz krize tudi teh kritičnih, napetih razmer ne bo. Verjamem, da je stopnjevanje napetosti in prikazovanje možnih vojnih stanj pretirano.''
Bojim se, da tudi Slovenija ni čisto imuna.
Ivo Vajgl (Zares): ''Možnost eskaliranja socialnega nezadovoljstva je praktično neomejena. Nekatere države so izostrile kriterije, kje mora država naredit vse, da marginalizira tiste, ki so ekstremni, na primer Nemčija. Obstajajo pa države, kjer je stanje precej labilno. Ne vem, kako daleč lahko gre Italija z nadaljnjo berlusconizacijo družbe, ali to ne vodi v neko hujšo destabilizacijo, neke socialne konflikte. Ekstremistom je treba dati toliko mesta, kot si ga pridobijo na volitvah, ampak treba se je ves čas zavedati, da je ekstrem ekstrem''.
Sreča je, da smo člani EU in da se tudi ta bremena krize lahko porazdelijo.
Karl Erjavec (Desus): ''EU je nastala prav iz teh razlogov. Mislim da je EU tisti garant, da na evropskih tleh ne bi več prišlo do tako strašnih vojn, kot so bile v zadnjih stoletjih. Mislim, da teh bojazni, da bi se nacionalizmi dvignili na tak način, kot so se pred 2. svetovno vojno, ni.''
Težava je v porazdelitvi dobrin, tukaj bo potrebno narediti korak naprej v moralni zavezi.
Ivan Žagar (SLS): ''Mislim, da do tega ne more priti, saj v takem primeru več ne bi mogli govoriti o Evropski uniji, ki temelji na svojih osnovnih postulatih. Seveda pa to pomeni, da moramo učinkovito odgovarjati na vprašanja, ki so pred nami, govorimo tudi o gospodarski krizi. Je pa to povezano tudi z vprašanjem vrednot, saj je obseg ustvarjenih dobrin zadosten, da lahko normalno vsi živimo.''
Mislim, da je Evropa vendarle razvila neke mehanizme, strukture, ki nas varujejo pred tem.
Milan Zver (SDS): ''Lahko bi videli dve ideološki nevarnosti, ena je skrajno desna, druga pa skrajno leva. V vzponu so tudi komunistične ideje in gibanja. Celo pri nas imate razne ideje o univerzalnem temeljnem dohodku kot nekem splošnem dohodku, kot da živimo v nekem komunističnem raju kjer bi vsi pridobivali enak dohodek ne glede na socialni status in potrebe. Istočasno pa se lahko pojavijo tudi kakšna desna nacionalistična ali druga gibanja, ki bi hotela več reda, manj demokracije, več nestrpnosti. Taki časi rojevajo nezdrave poglede, totalitarne rešitve, in tega bi se seveda lahko bali.''
Problem demokracije je v bistvu ta, da dokler obstajajo naslednje volitve, je še vse v redu, vendar ves čas obstaja nevarnost, da pride vmes nekdo, ki bo naslednje volitve ukinil.
Zoran Thaler (SD): ''Nič nam ni zagotovljeno in če se iz zgodovine nismo nič naučili, smo in bomo obsojeni na to, da jo ponavljamo. To je temeljni razlog, da se ljudje ponovno posvetijo politiki, da se javno angažirajo, da se tisti, ki razumejo to, kakšne nevarnosti pretijo v časih tako globoke krize, da se organizirajo, da se sproži javne debate, da se politizira. Sicer bomo postali žrtve raznih demagogov, populistov, ki jih je v vsaki državi dovolj, ki imajo zelo preproste rešitve, in ki imajo vsak svojega Juda, izbrisanega, južnjaka in idejo, da ko bomo z njimi obračunali, nam bo spet teklo med in mleko. Zdaj so res taki časi, da nimamo pravice sedeti za zapečkom in gledati v zrak.''
Tudi jaz sem glasoval za spremembo poslovnika.
Lojze Peterle (NSi): ''Jaz ne vidim podlag za neke nove ideologije zla, ki so zaznamovale prejšnje stoletje. Je malo več nacionalne in socialne demagogije, ampak evroskeptiki nimajo nobene rešitve, nimajo nobene vizije, imajo samo ne, ne pa nam ne pomaga naprej. Tako da tukaj jaz evropski zvezi jaz ne vidim alternative. Evropska zveza se je odločila za neke vrednote, za neka načela in na tej podlagi se je odločila za skupna pravila igre. Zato me ne čudi, da se je EP odločil za to (onemogočenje Le Pena op. a.), da je pokazal ta signal. Ne želi si presenečenj te vrste, saj bi bilo mogoče, da gredo določene zadeve zelo narobe, tudi zaradi kratkotrajnega predsedovanja prvemu zasedanju EP.''
Gospod Le Pen je skrajni desničar. V civilizirani družbi za tak pristop ni prostora in v Sloveniji ni strahu, mi takšne politične stranke nimamo.
Sergej Čas (SNS): ''EU je iz tega naslova nastala, da do takega dogodka, kot je 2. svetovna vojna, ne bi več prišlo. Sedaj pa nemiri so, vendar dokler je to v kontroliranih okvirjih, je to normalen dejavnik demokracije. Ljudje so besni, ker zgubljajo službe in tudi tam (v Nemčiji in Franciji op. a.) so bili lumpi, ki so dobesedno pokradli ves dobiček in uničili podjetja in ljudje so ostali na cesti. Tudi v Franciji in Nemčiji očitno segmenti pravne države ne delujejo v redu. To pa je izziv za nacionalne vlade, za nacionalne parlamente, da te zadeve uredijo. Menim, da tudi ti nemiri, ki so, se bodo uredili in bo prevladala pamet."
EU se je jasno odzvala, da tovrstnih demagoških pristopov in prostora za populizme ne bo dovolila in mislim da je to tudi edino pravilno.
Maruša Benkič (KSS): ''Menim, da se v EU na področju utrjevanja skupne zavesti v smislu ohranjanja mednarodnega miru in varnosti kaj takega ne more več zgoditi, oziroma da je EU sposobna najti odgovore na tovrstne izzive. To je ključna pristojnost nacionalne politike držav članic, ampak tudi EU lahko tu odigra ključno vlogo pri zaviranju tovrstnih nacionalističnih vzgibov.''
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.