VIDEO: Bodo na kraju tragične nesreče na Šmartinki zgradili krožišče?

Po tragični nesreči v ponedeljek, 8. julija, v kateri je 29-letnik na Šmartinski cesti v Ljubljani pri vključevanju na prednostno cesto zaprl pot 52-letnemu motoristu, ki je zaradi hudih poškodb umrl, so vse bolj številna opozorila voznikov, da gre za zelo nevarno križišče, ki bi ga bilo treba bolje urediti. Gre za križišče, v katerem se stikata Šmartinska cesta in cesta Trbeže, na tej lokaciji pa naj bi se po besedah našega bralca hujše nesreče dogajale prepogosto, zato meni, da bi morali pristojni ukrepati.

Da bi ugotovili, ali je križišče resnično tako nevarno, smo si ga ogledali v družbi Dejana Letnarja, izkušenega dolgoletnega učitelja vožnje pri AMZS. Ko smo prispeli na kraj, kjer na tragični dogodek še vedno spominjajo goreče sveče, je naš sogovornik nemudoma opozoril na bližnji znak za znižanje hitrosti s 70 na 50 kilometrov na uro. Vozila, ki prihajajo po Šmartinski cesti iz smeri avtoceste, bi morala že pred križiščem zmanjšati hitrost, a kot smo videli tudi sami, marsikateri voznik hitrost zmanjša šele za križiščem oziroma po tem, ko zapelje v naselje. Ko smo stopili do talne označbe, kjer mora voznik, ki ni na prednosti cesti, ustaviti vozilo, smo videli, da se morajo vozniki avtomobilov pomakniti nekoliko dalje, da se jim odpre pogled na Šmartinsko cesto v smeri proti mestu, a zato je na nasprotni strani nameščeno ogledalo, s katerim si lahko pomagajo. Če vozniki prečkanju tega križišča posvetijo dovolj pozornosti in prilagodijo hitrost, ne bi smeli imeti večjih težav, pravi.

Tragična nesreča je sprožila tudi vprašanja, ali ne bi bilo smiselno omenjeni odsek označiti za nevaren in ga tudi opremiti z opozorilnimi znaki. Policijski predstavnik za odnose z javnostmi Vinko Stojnšek nam je pojasnil, da ljubljanski policisti na danem odseku letos beležijo dve prometni nesreči, kar pomeni, da naj ne bi šlo za odsek, ki bi bil obremenjen zaradi prometnih nesreč. Vsekakor pa cesta zaradi padca, ovinka in slabše preglednosti zaradi živih mej od voznikov zahteva posebno previdnost, pravi. Zato bodo policisti upravljavcu cest predlagali določene spremembe prometne signalizacije in nadaljevali meritve hitrosti, vendar bo varnost še vedno bolj ali manj odvisna od upoštevanja predpisov in kulture udeležencev v prometu, pravijo policisti.

Na mizi že ideja o preureditvi v krožišče

Z Direkcije RS za ceste so nam odgovorili, da pripravljajo projektno dokumentacijo, v sklopu katere je predvidena tudi rekonstrukcija križišča Šmartinske ceste in ceste za Trbeže. "To križišče ni obravnavano kot mesto z visoko stopnjo prometnih nesreč," so dejali, a poudarili, da je bila kljub temu na delovnem sestanku z Mestno občino Ljubljana 10. julija letos med drugim predstavljena tudi prednostna obravnava ureditve križišča. Govorili so o tem, da bi križišče preuredili v krožno križišče. Kot pravijo, razgovori še potekajo.

Kateri so najbolj nevarni odseki in križišča?

Prometne nesreče so nepredvidljive. Dogajajo se kjer koli na teoretično varnih in nevarnih cestah, ob ugodnih in neugodnih vremenskih razmerah. Vendar je v daljših časovnih presledkih mogoče ugotoviti različno pogostost dogajanj nesreč na opazovanem cestnem omrežju. Nevarni odsek oziroma nevarno mesto je določeno na osnovi števila nezgod, števila poškodovanih in umrlih udeležencev v prometnih nezgodah ter prometnega dela na obravnavanem odseku. Kot pravijo na direkciji, se to določi na podlagi analize podatkov o prometnih nesrečah v triletnem časovnem obdobju glede na primerljive odseke in terenske oglede ter z izdelavo posebne študije, ki vsebuje tudi predlog ureditve. Za podrobnejše informacije o prometnovarnostni situaciji se lahko izvede tudi intervju s policisti na pristojni policijski postaji, so nam pojasnili na direkciji.

V Sloveniji se je v zadnjem zaključenem meritvenem obdobju od leta 2007 do leta 2010 med najbolj nevarnimi odseki državnih cest znašlo 33 nevarnih odsekov oziroma mest. Največ nesreč so v letih od 2007 do 2009 našteli na območju priključka Pobrežje, ki pripelje iz smeri Maribora in regionalne ceste, ki povezuje Maribor s Ptujem preko Vurberka na hitro cesto skozi Maribor. Tam se je v omenjenem obdobju zgodilo 31 nesreč, ogled pa je pokazal, da elementi priključka delujejo neustrezno. 23 nesreč so v enakem obdobju našteli na cestnem odseku med Planino in Ravbarkomando. Na obravnavanem območju so precej ostre krivine, v času ogleda pa tam ni bilo omejitev hitrosti. Odsek je izjemno priljubljen med motoristi, kar očitno potrjuje tudi podatek, da je bil v 20 nezgodah povzročitelj motorist. Pristojni so med drugim obravnavali tudi križišče na odseku med Polico in Kranjem, kjer se je v obdobju od leta 2008 do 2010 zgodilo 22 prometnih nesreč. Ogled je pokazal, da križišče ni imelo urejene dodatne faze za leve zavijalce na odsekih.

Ukrepi, ki jih pristojni izvajajo po opravljenih študijah, so tako kratkoročni kot dolgoročni. "Kratkoročni ukrepi so predvsem zamenjava oziroma dopolnitev vertikalne in horizontalne signalizacije ter prometne opreme ter manjša vzdrževalna ali investicijska dela. Dolgoročni ukrep pa predstavlja večjo investicijo, kot je rekonstrukcija celotnega območja," pravijo in dodajajo, da je na koncu vse odvisno od uvrstitve v finančni načrt Direkcije RS za ceste. Kot smo že poročali, denarja za ceste primanjkuje. Po podatkih direkcije je tako polovica od približno 6000 kilometrov državnih cest v zelo slabem stanju, to pa se še poslabšuje, kar so potrdili tudi rezultati EuroRAP. Direkcija ima tako že dolgo pripravljenih več projektov za sanacijo problematičnih odsekov, a sedanji sistem financiranja tega ne omogoča.

Poglejte, v kakšnem stanju so slovenske državne ceste!

Kot smo poročali, je v ponedeljek, 8. julija, voznik osebnega vozila na Šmartinski cesti v Ljubljani pri vključevanju na prednostno cesto zaprl pot 52-letnemu motoristu, ki je v nesreči umrl. Voznik je pobegnil, izsledili pa so ga naslednji dan. Policisti so ugotovili, da je za volanom sedel 29-letnik.