S temi akcijami in gestami po besedah organizatorjev vsako leto pokažemo, da se zavedamo nevarnosti aidsa ter izrazimo sočutje ter razumevanje do tistih, ki so okuženi z virusom HIV. Kljub širokemu zavedanju pa številke ostajajo srhljive. Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije naj bi namreč v svetu še vedno živelo kar 33 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV, po podatkih Inštituta za varovanje zdravja pa je z virusom okužen vsak tisoči Slovenec. Glaven problem pri nas predstavljajo istospolno usmerjeni moški, ki se ne želijo testirati, opozarjajo strokovnjaki.
Med 30 okuženimi letos kar 24 homoseksualcev
Slovenci se po dosegljivih statističnih podatkih še vedno premalokrat odločamo za testiranje, saj se v povprečju za test odločita le slaba dva odstotka ljudi. A to še ni glavna težava. "Pomembno je, kdo se testira! Nujno je namreč potrebno k testiranju vzpodbujati tiste skupine, ki imajo višje tveganje obolenja. Najbolj ogroženo skupino predstavljajo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi,“ opozarja Irena Klavs z Inštituta za varovanje zdravja in dodaja, da je letos od 30 prijavljenih primerov okužbe s HIV kar 24 takšnih, kjer gre za moške, k imajo spolne odnose z drugimi moškimi.
V desetih letih je v Sloveniji zaradi aidsa umrlo 28 ljudi, letno od enega do trije bolniki. To so predvsem bolniki, ki pridejo po pomoč z hudo razvito okužbo oziroma tisti, ki že imajo aids. "Ti bolniki imajo komaj polovične možnosti za preživetje,“ pojasnjuje dr. Janez Tomažič z ljubljanske infekcijske klinike in dodaja, da polovica novo okuženih pride pozno, ko bi morali že prejemati protiretrovirusno zdravljenje. Kot pravi, se mladi sicer dobro zavedajo, da je brezplačno testiranje izjemnega pomena, a v ponedeljkovo anonimno ambulanto prihaja napačna skupina ljudi. "Mi bi radi prodrli v skupino homoseksualnih moških. V Sloveniji naj bi namreč obstajala celo skupina moških, ki se ne želijo testirati, saj menijo, da bi jim morebitni slabi rezultati omejevali njihovo svobodo. Zadnja leta se ta skupina, ki bi lahko obsegala tudi do tisoč oseb, po naših opažanjih celo veča,“ je zaskrbljen.
Kje so rešitve?
Preventiva, v katero spadajo abstinenca, zvestoba enemu partnerju, uporaba kondomov ter izogibanje drogam, zaradi vpletanja v navade ljudi ni najbolj učinkovita, pravi Tomažič. Po njegovem mnenju je zato nujna nekakšna posebna kombinacija ukrepov. "Nevladne organizacije na primer že sedaj vsak mesec organizirajo testiranje v nekaterih ljubljanskih klubih, kot je K4. Te dejavnosti poskušamo čim bolj razvijati tudi mi, predvsem z namenom, da bi bili ti ljudje čim manj prestrašeni zaradi tega testiranje. Če se ne bodo oni nam, se moramo mi približati njim,“meni Tomažič in dodaja, da bodo dejavnosti poskusili razširiti do te mere, da se bodo lahko ljudje testirali tudi pri svojih osebnih zdravnikih, na urgenci ter na mnogih ostalih mestih.
Aktivist za pravice homoseksualcev Mitja Blažič meni, da je problem nizkega števila testiranj prav posledica poudarjanja, da sta HIV in aids problem le znotraj določenih skupin, kot so istospolno usmerjeni ter uživalci drog. "Menim, da zato ostali ljudje ne čutijo potrebe po testiranju. Drugi problem je gotovo ta, da testiranje ni dovolj dostopno,“ pravi. Kot eno od rešitev, ki se že izvaja, je navedel testiranje na terenu.
Po prestolnici se danes sprehajajo kondomčki
Ob dnevu boja proti aidsu, ki ga je svetovna zdravstvena organizacija razglasila leta 1988, bodo po vsej državi potekale številne aktivnosti. Na ljubljanskem Prešernovem trgu bo tako okoli 40 prostovoljcev, študentov medicine, mimoidočim podelili 30 tisoč kondomov ter jim na prsi pripeli 15 tisoč rdečih pentelj. Vsak mimoidoči bo lahko na stojnici napihnil rdeč balon in z njim prispeval v veliko rdečo pentljo, ki se bo oblikovala tekom dneva. Na stojnicah bodo potekale tudi različne igre, po ulicah Ljubljane pa se bodo sprehajale posebne maskote – kondomčki.
Za preventivno akcijo, namenjeno predvsem mladim, so se odločili tudi v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru bodo mladim delili posebne odsevne kondome akcije "Bodi previden“.
Kje se lahko testiramo?
"Če je virus odkrit dovolj zgodaj, okoli dvajsetega leta starosti, pričakovana življenjska doba lahko dosega celo 65 let starosti,“ pravijo strokovnjaki in vse, ki sumijo, da bi se lahko okužili z virusom tako pozivajo, naj se vendarle čim prej odločijo za brezplačno testiranje. Slednje opravljajo tako na ljubljanski infekcijski kliniki kot tudi pri ostalih infektologih ter na nekaterih zavodih za zdravstveno varstvo. Predhodno naročanje načeloma ni potrebno, vendar se postopki v različnih ustanovah razlikujejo, zato je priporočljivo pred odhodom vseeno poklicati in preveriti, kdaj poteka testiranje, kakšen je način testiranja in ali je potrebno predhodno naročanje. Naj še dodamo, da je testiranje brezplačno ter zaupno, na zahtevo pacienta pa je mogoče tudi pri izbranem družinskem zdravniku.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.