Vetrolom na Koroškem prizadel območja, kjer je veter pustošil že decembra

Močan veter, ki je pihal prejšnji teden, je povzročil precejšnjo škodo tudi v gozdovih. "Po prvih ocenah družbe SiDG v državnih gozdovih obseg poškodovanosti znaša približno 90.000 do 100.000 kubičnim metrov, sanacija pa je z odpiranjem gozdnih cest že stekla," so sporočili iz Slovenskih državnih gozdov (SiDG). 

V Kočevju je poškodovanih približno 15.000 kubičnih metrov dreves, na območju Ljubljane okoli 10.000 kubičnih metrov, na Postojnskem okoli 40.000 kubikov, na območju Maribora pa okoli 35.000 kubičnih metrov dreves. "Te ocene poškodovanosti so zgolj okvirne, ker gre za veliko površino poškodovanih gozdov, do katerih zaradi podrtega drevja na gozdnih cestah v celoti še ni možen dostop," so pojasnili v SiDG. 

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec si je v spremstvu predstavnikov Zavoda za gozdove, Slovenskih državnih gozdov (SiDG), Kmetijsko gozdarske zbornice in lokalne skupnosti na Koroškem danes ogledala razmere na terenu na Koroškem.

Samo na območju Črne na Koroškem je po besedah Damjana Oražma, direktorja zavoda za gozdove poškodovanih med 70.000 in 80.000 kubikov gozda. Največ škode je v gozdovih na območju Koprivne, Olševe in Ludranskega Vrha, kjer je poškodovanih tudi do 80 odstotkov dreves. Več škode je tokrat na zasebnih gozdovih. "Z najbolj prizadetimi zasebnimi lastniki, ki jim je vetrolom poškodoval večji del posesti, ki jim predstavlja glavni vir dohodka, se je SiDG pripravljen individualno pogovarjati o možnem sodelovanju pri izvedbi sanacije in prodaji gozdnih lesnih sortimentov," so pojasnili na SiDG. 

"Po ogledu terena smo vsi presenečeni nad povzročeno škodo," je v izjavi za medije ocenila Pivčeva. Lastnikom gozdov bodo skupaj s pristojnimi službami po njenih besedah skušali pomagati po najboljših močeh, med drugim v smeri čim hitrejše sanacije, saj v nasprotnem primeru gozdove lahko spomladi ogrozi tudi podlubnik. Sanacije namreč lastniki ne bodo zmogli sami, brez ustrezne strojne opreme. "Nato bomo preverili tudi možnosti v smeri ponovnega zasajevanja," je načrte orisala ministrica. Postopek zaraščanja bo sicer dolgotrajen.

Pivčeva ne izključuje možnosti, da bi lastnikom pomagali tudi z interventim zakonom. Čeprav je bil ta letos že sprejet, ministrica meni, da bi ga bilo treba razširiti. "Žal je narava takšna, da se bodo takšne zadeve dogajale tudi v prihodnje," je dodala. Natančnejšo oceno škode pričakuje do četrtka, ko bo tudi lažje doreči nujne ukrepe.

Najhuje je to, da je vetrolom znova prizadel predvsem tista območja, kjer je že konec 2017 veter pustošil in povzročil škodo na gozdovih. Poleg izjemne nevarnosti pri sečnji in spravilu poškodovanega drevja je zaskrbljujoče tudi to, da je tokrat poškodovana velika površina gozdov. 

Gozdove sanirajo še od prejšnjega vetroloma, zdaj pa so prioriteta odpiranje gozdnih cest, pregled poškodovanosti gozdov in odstranitev vseh dreves, ki v državnih gozdovih ogrožajo življenja in premoženje ljudi. 

"Program sečnje in prodaje gozdnih lesnih sortimentov bomo prilagodili sanaciji poškodovanih gozdov, tako da bomo nadaljevali omejevanje redne sečnje, ki smo mu priča v letošnjem letu. Izvedli bomo tudi prerazporeditve delavcev in mehanizacije na območja, kjer je nujnost sanacije največja," so zapisali na SiDG.  

Še vedno sicer ponekod intenzivno poteka sanacija državnih gozdov po vetrolomu, ki je gozdove prizadel decembra 2017. SiDG je do danes izvedla preko 1.272.000 kubikov sanitarne sečnje: "To presega tako količino poseka na odločbah za sanacijsko sečnjo, ki nam jih je za sanacijo vetroloma izdal Zavod za gozdove Slovenije, kot tudi lanski celoletni posek v državnih gozdovih. Dokončnega obsega sanitarne sečnje po lanskem vetrolomu še nimamo, znana bo ob zaključku sečnje, saj količine na terenu tudi po nekajkrat presegajo ocenjene količine poškodovanosti. Ocenjujemo, da bo obseg lanskega vetroloma znašal okoli 1,5 milijona kubikov poškodovanih dreves."