Veto ni 'padel'

Poslanci so zavrnili zakon o zaključku denacionalizacije. Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt je v predstavitvi zakona o vračanju podržavljenega premoženja - poslanci so ga morali ponovno obravnavati zaradi veta državnega sveta - dejal, da zakon ne širi kroga upravičencev, niti ne omogoča uveljavljanja novih pravic. Vlada pa hoče kar najhitreje rešiti postopke, ki trajajo nedopustno dolgo, kar ruši zaupanje v načelo pravne države.

Zakon so podprli v koalicijskih SDS, NSi in SLS. Kot pravijo, si je sedanja vlada za razliko od prejšnjih med svoje prioritete postavila zaključek denacionalizacije. Prepričani so, da zakon odpravlja nejasnosti osnovnega zakona o denacionalizaciji, ki je vseboval več slabih rešitev. Projekt vračanja podržavljenega premoženja pa je treba skleniti zaradi morebitne gospodarske škode, ki je in bi še lahko nastala, je bilo še slišati iz poslanskih klopi.

Zakonu so nasprotovale vse opozicijske poslanske skupine ter koalicijska DeSUS. Socialni demokrati niso verjeli trditvam vlade, da bi zakon zgolj spodbujal sodišča k hitrejšemu delu in ne prinaša vsebinskih novosti. V Zaresu so mnenja, da je bil že osnovni zakon bistveno bolj radikalen od podobnih aktov v drugih postsocialističnih državah. V nacionalni stranki pravijo, da je zakon pisan na kožo cerkvi in še nekaterim, ki so zdaj iz tujine prilezli na plano in bi se radi polastili slovenskih nepremičnin. Poslance Lipe pa skrbi vračanje v naravi, saj zakon razširja krog upravičencev iz tujine ter nudi možnost novih zahtevkov Rimskokatoliške cerkve. V LDS pravijo, da je zakon izrazito lobistične in predvolilne narave. DeSUS pa ocenjuje, da se poskuša denacionalizacijo zaključiti s prevelikim hitenjem in živčnostjo.