Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) nasprotuje paketnemu reševanju vprašanj t.i. izbrisanih, je dejal predsednik zveze Srečko Lisjak. V združenju sicer pozorno spremljajo dogodke in stališča glede izbrisanih, pri tem pa Lisjak dodaja, da se z odpiranjem teh vprašanj odpira vprašanje vseh pravnih podlag, ki so bile sprejete v času slovenske osamosvojitve. Zato pri reševanju problematike izbrisanih od državnih organov zahtevajo, naj storijo vse, da se bo problematika reševala selektivno za vsak posamezen primer.
Odgovarjal pa je tudi na vprašanja o pismu bivšega predsednika Milana Kučana glede nekaterih dogodkov v času osamosvojitvene vojne. V času osamosvojitve in po njej so vsa ravnanja in ukrepi temeljili na podlagi zakonske regulative, ki jo je sprejela takratna skupščina, je pojasnil Lisjak. Dodal je, da sedanje spreminjanje takrat sprejete zakonodaje predstavlja neposreden napad na vse, ki so v času osamosvojitve delovali na podlagi te zakonodaje. V ZVVS menijo, da je zmagovalec v vsaki vojni tisti, ki določa nadaljnjo ureditev. Tedaj sprejeta zakonodaja je opredeljevala postopke in načine pridobitve slovenskega državljanstva, posamezniki, ki državljanstva niso pridobili in so sedaj združeni v "druščino t.i. izbrisanih", sedaj iščejo spremembo in pravice za nazaj. Vendar pa so v skupino izbrisanih vključeni tudi tisti, ki so slovenski osamosvojitvi nasprotovali in pripadniki nekdanje JLA, ki so z orožjem delovali proti Sloveniji.
V zvezi sicer menijo, da so med izbrisanimi tudi ljudje, ki se jim je zgodila krivica, prav zato je po Lisjakovem mnenju treba k reševanju problematike pristopiti s posamično obravnavo primerov. Dodal je, da si v zvezi že dve leti prizadevajo za spremembe zakona o vojnih veteranih, s katerim bi se status vojnih veteranov priznal tudi 2300 ljudem, ki so pri obrambi države sodelovali brez orožja. Kljub številnim naporom jim teh sprememb še ni uspelo uvrstiti v parlamentarno proceduro, je pojasnil Lisjak, ki je dodal, da so izbrisani svoje dosegli s protesti.
Lisjak je pojasnil tudi stališče ZVVS glede vprašanj o dogodkih v času osamosvojitvene vojne, ki jih je v začetku maja na obrambnega ministra Antona Grizolda naslovil bivši predsednik Milan Kučan. Kot je pojasnil Lisjak, je JLA izdala "belo knjigo" z naslovom Istina o oružanom sukobu u Sloveniji, v kateri je navedenih 74 kršitev vojnega in humanitarnega prava, v njej so navedene številne obtožbe, s katerimi je skušala bivša JLA opravičiti svoj neuspeh v Sloveniji. Slovenija je od vseh akterjev v omenjenih dogodkih zahtevala pojasnila o dogodkih, vse odgovore pa so poslali tudi na Haaško sodišče. Glede na to, da nobena od naštetih kršitev ni odprta pred Haaškim sodiščem, Lisjak meni, da ni bilo elementov za kazenski pregon. Pri tem je poudaril, da je stvar po njegovem mnenju skonstruirana in povsem neutemeljena.
