FOTO: Najhujše poplave v zadnjih 40 letih

Po dopoldanskem plimovanju morja na slovenski obali med 10. in 11. uro morska voda sedaj postopno upada oziroma se je umaknila nazaj, tako da ni nikjer več poplavljena obala, je dejal vodja oddelka za hidrološke prognoze pri Agenciji za okolje RS (Arso) Janez Polajnar.

V Arsu po besedah Polajnarja pričakujejo nadaljnje plimovanje morja danes ponoči in v prihodnjih dneh, vendar ne tako silovito kot je bilo prejšnje. "Okrog polnoči in jutri med 10. in 11. uro lahko morje ponovno zaradi svojega lastnega nihanja poplavi najnižje dele obale, vendar ne v takem obsegu kot danes," je opozoril.

Vremenoslovci pa opozarjajo, da bodo danes zvečer v izpostavljenih legah severovzhodne Slovenije sunki vetra lahko presegli hitrost 70 kilometrov na uro. 

Kaj se je dogajalo ponoči?

Okrog 1.30 je začelo morje prestopati rob obale. Zaradi povišanega plimovanja pa je poplavljalo še celo dopoldne. Pihal je izredno močan južni veter, prišlo je do lastnega nihanja plimovanja Jadranskega morja in znižanega pritiska. Vse to je povzročilo dodaten dvig morske gladine, ki je poplavil nižje ležeče predele obale in mest, kot so Piran, Izola in Koper. Na Tartinijevem trgu je bila na primer morska voda globoka več kot pol metra in je zalivala določene lokale, trgovine in ceste.

Vzrok za tak izreden dvig morske gladine je, kot razlaga Polajnar, astronomsko (lastno nihanje) plimovanje Jadranskega morja, znižani pritisk in močan južni veter oziroma jugo, ki je pihal s sunki do 70 kilometrov na uro v jutranjih urah.

Najvišja višina morja je bila leta 1969, ko je bila 20 centimetrov višja od današnje. Morje je poplavilo velik del obale, obmorske ceste, ulice, sprehajalne poti, parkirišča in nižje prostore stavb.

Veter, dež, sneg ...

Po petkovem močnem sneženju, ki je povzročilo nemalo preglavic v cestnem prometu, nam vreme tudi konec tedna ni prizaneslo. Močan veter, ki je v nedeljo pihal na območju Ilirske Bistrice, je v kraju Harije podrl oreh, ki je padel na stanovanjsko hišo in razkril streho zapuščenega gospodarskega poslopja. V kraju Račica pa je veter na stari hiši podrl dimnik, prav tako pa je odkril tudi streho na stanovanjski hiši in podrl reklamni napis. Strehe so sanirali gasilci PGD Ilirska Bistrica in PGD Podgrad, ki so odpravili tudi druge posledice močnega vetra.

Močno deževje, ki je prevladovalo konec tedna, pa je v nedeljo zvečer povzročilo nekaj škode tudi v Starem trgu pri Ložu v občini Loška dolina. Narasla podtalnica je namreč zalila kletne prostore stanovanjskega bloka, voda pa se je pomešala s kurilnim oljem, s katerim ogrevajo poslopje. Posredovali so gasilci PIGD Kovinoplastika Lož, ki so vodo izčrpali in sanirali onesnaženje.

V nedeljo je v visokogorju zapadlo od 10 do okoli 20 centimetrov snega. Pihal je močan jugozahodnik, ki je delal zamete in opasti. Povečala se je nevarnost plazov. Predvsem so nevarna bolj strma pobočja in mesta z napihanim snegom.

Vremenska napoved

Jutri bo pretežno oblačno, v vzhodni Sloveniji pa delno jasno. Padavine, ki se bodo sprva pojavile v zahodni in osrednji Sloveniji, se bodo zvečer razširile tudi na vzhodne kraje. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m.

V sredo bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bodo zjutraj in dopoldne še manjše padavine. Meja sneženja bo med 500 in 700 metrov nadmorske višine. V četrtek bo delno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Proti večeru se bo od zahoda pooblačilo. V petek bo oblačno in deževno. Več o vremenu ...

Poplave tudi na Hrvaškem

Z južnimi vetrovi in deževjem pa so se spopadali tudi na Hrvaškem. Vzajemno delovanje naravnih sil je povzročilo plimni val, ki je povzročil poplave v mestih Reka, Kraljevac, Bakarac ter na otokih Vrsar, Rab in Lošinj. Morje se je šele pred kratkim začelo umikati. Središče Reke, okoli glavne mestne tržnice, je morje dobesedno poplavilo, močan veter pa je povzročal tudi do dva mestra visoke valove, ki so butali ob obalo in poplavili nekatere ulice in potniške pomole. Plima je v mestu Kraljevac povzročila ogromno materialno škodo. Zasidrani ribiški čoln je morje dvignilo v zrak in ga vrglo na kopno. Poplavljen je tudi Bakarac, prebivalci pa so povedali, da česa takega niso videli že okoli 20 oziroma 30 let. Na Vrsarju se je višina morja v treh minutah dvignila za 70 centimetrov, izredne razmere pa so na otoku trajale štiri ure.

Benetke pod vodo

V Benetkah so danes razglasili nevarnost poplav, potem ko je gladina morja dosegla najvišjo raven v zadnjih 22 letih. Gladina morja je bila 1,56 metra višja od običajne, preden se je začela zniževati, tako da je bila do poldneva večina mesta poplavljenega. Prebivalci in turisti se tako po mestu le s težavo premikajo po vodi, visoki tudi do kolen.

Gladina morja je pred poldnevom dosegla 1,56 metra več, kot je običajno, kar je 40 centimetrov več od 1,1 metra, ko že razglasijo poplavo. K sreči je sprememba smeri vetra pripomogla k temu, da se je gladina morja nato začela zniževati. Bali so se namreč, da bi lahko dosegla 1,6 metra več, kot je običajno, kar bi bilo največ v zadnjih 30 letih.

Zaradi nevarnosti poplav so mestne oblasti prebivalce in turiste pozvale, naj ne hodijo ven. Na to so jih opozarjale iz zvočnikov, ki so jih postavili po mestu, kot tudi s sirenami in SMS sporočili. Postavili so tudi višje pločnike, da bi olajšali gibanje po mestu, saj je višina vode na Markovem trgu dosegla skoraj 80 centimetrov.

Benetke so bile poplavljene 50-krat med letoma 1993 in 2002, najhujše poplave pa so bile 4. novembra 1966, ko je bilo mesto poplavljeno zaradi gladine vode, ki je bila 1,94 metra nad običajno, medtem ko so Italijo prizadele katastrofalne poplave.

V mestu je februarja 1986 gladina za 1,58 metra presegla običajno, zadnjič pa je voda za 1,6 metra presegla leta 1979, ko je narasla na 1,66 metra.