Ko udari nevarna strela

Tudi letos poleti nam vreme ni prizaneslo. Poletna neurja so vse pogostejša, za seboj pa nemalokrat pustijo veliko škode. Posebno nevarni so udari strele, ki lahko poškodujejo ali celo ubijejo tudi človeka, strele pa zanetijo tudi požare, poderejo drevesa, električne drogove in povzročijo druge nevšečnosti.

Nevihte s strelami se najpogosteje pojavljajo popoldne v vročem in vlažnem vremenu, predvsem spomladi in poleti. Strela je električni tok in elektrika vedno išče najhitrejšo pot, da doseže zemljo. Na svoji poti do zemlje pogosto izbere vodo, kovinske predmete, drevesa ali ljudi, ki stojijo na prostem, ker so dobri prevodniki elektrike, so zapisali na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Strela lahko udari na isto mesto tudi večkrat.

Poškodbe zaradi udara strele

Pri poškodovanih pride zaradi udara strele  največkrat do zastoja srca in prenehanje dihanja, vendar ob ustrezni prvi pomoči večina poškodovancev preživi. Na IVZ ocenjujejo, da je smrtnost 15–20 odstotna. Poleg tega poškodovanci pogosto utrpijo opekline, okvare živčnega sistema, zlome kosti, izgubo sluha, vida, zmedenost, nezavest, izgubo spomina. Čeprav je poškodovanec videti le osupel ali omamljen, nima pa vidnih poškodb, je treba poiskati zdravniško pomoč, še opozarjajo. Nekatere okvare notranjih tkiv, npr. živčevja, žil, srca, imajo lahko resne posledice, ki se pokažejo šele čez nekaj časa.

Kaj lahko naredimo?

Strela lahko udari tudi 16 kilometrov stran od nevihtnega oblaka. Kadar slišimo udar strele, smo že v njenem dosegu in moramo poiskati varno zavetje. Če nas nevihta preseneti na prostem, moramo poiskati najbližje varno zatočišče. To nam nudijo objekti s tlemi, streho in zidovi, npr. hiša, šola, trgovina.

Na IVZ opozarjajo, da kioski, nadstreški, odprte garažne hiše, šotori, steklenjaki in druga na pol odprta ali majhna poslopja, ki nimajo električne in vodovodne napeljave, niso varni.

Varno zatočišče lahko najdemo tudi v avtomobilu s trdo streho, kombiju, avtobusu ipd. Ko smo v avtomobilu, zaprimo vrata in okna in se ne dotikajmo kovinskih površin. Prav tako ne uporabljajmo radia ali telefona, saj strela lahko udari v anteno in nas poškoduje.

Kaj če nas nevihta ujame na cesti ali v vodi?

Če nas nevihta preseneti med vožnjo, ustavimo avtomobil ob robu cestišča. Če vozimo motor, poiščimo zavetje pod nadvozom, saj so ti običajno primerno ozemljeni, nato pa se umaknimo stran od motorja. Če je le mogoče, ostanimo na suhih tleh. Če smo na kmetijskem stroju, ga takoj zapustimo. Če plavamo v vodi ali smo na čolnu, gremo takoj iz vode, se od nje oddaljimo in poiščemo varno zavetje v objektu ali avtomobilu. Če smo daleč od obale, se sklonimo čim nižje v čolnu in se ne dotikajmo vode. Zatočišče lahko zapustimo šele 30 minut po zadnjem udaru strele.

Kaj pa če varnega zatočišča ni?

Če varnega zatočišča ne najdemo v bližini, poiščimo čim nižji predel, npr. jarek, strugo. Poskusimo se namestiti čim niže, vendar ne smemo ležati na tleh s celim telesom. Počepnimo tako, da stojimo na tleh samo s stopali ali na prstih. Stopala naj bodo čim bolj skupaj. Glavo spustimo na kolena, zaprimo oči in si pokrijmo ušesa. Če imamo pri roki podlogo iz neprevodne pene ali gume, stopimo nanjo.

Če smo v času nevihte doma

Če smo med nevihto doma, moramo pred nevihto izklopiti vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo nujno. Umaknimo se stran od oken in zunanjih vrat, skozi katera lahko neposredno udari strela. Stacionarnega telefona ali računalnika z modemom ne smemo uporabljati. Pred udarom strele je varna klet, vendar ne smemo ležati na betonskih tleh ali se dotikati betonskih sten, ker verjetno vsebujejo kovinske mreže.

Ker lahko električni tok potuje skozi različne napeljave, se umaknimo od vodovodnih armatur, plinskih napeljav, električnih napeljav, pralnega in sušilnega stroja in telefonov. Na IVZ še opozarjajo, da se med nevihto ne smemo tuširati, kopati ali pomivati posode, prav tako ne smemo uporabljati električnih orodij ali naprav, z delom na prostem pa lahko nadaljujemo šele 30 minut po zadnjem udaru strele.

Kaj če človeka udari strela?

Če nekoga udari strela, takoj pokličimo službo nujne medicinske pomoči, saj potrebuje poškodovanec takojšnjo pomoč. Najbolje je, da ga prenesemo v varno zavetje. Če sumimo na poškodbo hrbtenice, poškodovanca ne premikamo. Če je poškodovanec le opečen, lahko v času do prihoda reševalcev oskrbimo opekline (sterilno jih prekrijemo). V hladnem vremenu in dežju podložimo pod poškodovanca odejo in ga pokrijemo, da se ne podhladi.

Pri nezavestnem poškodovancu preverimo tudi dihanje in srčni utrip:

- kadar nezavesten človek diha in ima srčni utrip, ga položimo v bočni položaj za nezavestnega;

- kadar nezavesten človek ne diha, sprostimo dihalno pot. Če to ne pomaga in človek še vedno ne diha, takoj začnemo z zunanjo masažo srca in z umetnim dihanjem usta na usta.

Če električno napravo zajame ogenj

Če električno orodje ali napravo zajame ogenj zaradi udara strele, najprej poskusimo izvleči vtič, odvijemo varovalko ali prekinemo tok v električni omarici. Električne naprave, ki je zagorela, ne smemo gasiti z vodo, temveč uporabimo gasilni aparat na prah. Če ognja ne moremo pogasiti, pokličemo gasilce in zapustimo objekt.