Še vedno odmevajo včerajšnje hišne preiskave, v katerih so policisti pod drobnogled vzeli 17 oseb, ki jih sumijo zlorab otrok na spletu. Koprski kriminalisti so sicer po poročanju Primorskih novic že pred dvema letoma prišli na sled pedofilu na Primorskem. Zlorabil naj bi najmanj dve deklici, mlajši od 15 let, od dveh drugih pa hranil fotografije in jih delil med drugimi ostalimi osumljenci kot trofeje. Sodišče ga je obsodilo na pogojno kazen.
Že pred leti je novinarka oddaje Svet na Kanalu A, Tjaša Petrič, nastavila zanko pedofilu. Na spletni klepetalnici se je namreč predstavila, da je stara 13 let. Pogovor z moškim je šel tako daleč, da jo je 35-letnik povabil, da se srečata. Ko ga je na kraju pričakala odrasla ženska, pa je vse zanikal. Če bi mu v namerah uspelo, bi se pred drugimi pedofili verjetno hvalil z novo trofejo.
Osumljenci do posnetkov pridejo na različne načine. Žrtev napeljujejo, da jim same pošiljajo gole fotografije. Storilci so uporabili tudi njihove spletne kamere, ko so bile vključene in tako snemali na računalnikih to, kar se vidi na ekranu. Tisti, ki so se z žrtvami srečali v živo, pa so zlorabo posneli kar na kraju.
Pomembno je zaupanje med otrokom in starši
Ob tem se odpira vprašanje – kako lahko preprečimo takšne zlorabe otrok. Največ lahko storijo starši. Strokovnjaki za varnost na spletu opozarjajo, da se morajo ti z otroki pogovarjati že, ko jim v roke prvič dajo telefon ali računalnik. Opozoriti jih morajo, naj nikomur ne posredujejo osebnih podatkov, naslova, ali celo fotografij. Računalnik naj bo v vidnem polju staršev, nadzor pa je nekoliko težji pri telefonih.
Starši morajo vzpostaviti dober odnos s svojimi otroki in jih dobro poznati ter opazovati, poudarja Irena Velič s Centra za socialno delo Ljubljana–Šiška. Če se otrok znajde v krempljih pedofila, se spremeni njegovo vedenje, lahko postane bolj zaprt, morda preneha uporabljati računalnik, ali pa stisko izraža z jokom, pravi strokovnjakinja. Če otrok staršem zaupa, se bo o tem z njim lažje pogovoril, pomembno pa je, da se starši v takšnem primeru ne jezijo na otroka, ampak mu skušajo pomagati. Tako lahko preprečijo zlorabo, otrok pa bo vedel, da se lahko vedno obrne nanje.
Veličeva izpostavi primer, ko so starši pravilno reagirali. "Deklica se je dogovarjala z nekom, oče je to preveril, saj se je dogovorila za osebni stik. Ko je oseba prišla, je bila več kot 20 let starejša od deklice," opisuje dogodek, ki je se k sreči končal brez hujših posledic.
Na osnovnih šolah že nekaj let prirejajo tečaje varne rabe interneta za otroke in njihove starše, vendar se jih starši le redko udeležujejo. A danes je nujno, da starši poznajo aplikacije, ki jih uporabljajo mladi – Instagram, Snapchat, Facebook in druga orodja. Pomagajo naj jim pri nastavitvah in nadzirajo njihovo uporabo. "Najpomembnejša stvar je, da starši vedo, katera orodja otroci uporabljajo, se o tem z njimi pogovorijo in v teh orodjih onemogočijo, da bi z njimi komunicirali neznanci," poudarja Denis Oštir, urednik portala 24ur.com. Nastavitve varnosti imajo vse aplikacije in večina jih deluje na podoben način.
Safe.si je v lanskem šolskem letu izvedel več kot 800 delavnic, z njimi pa so zajeli preko 15 tisoč otrok.
