Veselje ob vrnitvi

Slovenski humanitarec Tomo Križnar, ki je bil v ponedeljek na podlagi pomilostitve sudanskega predsednika Omarja al Baširja izpuščen iz zapora v sudanskem El Fašerju, je v spremstvu slovenskega konzula v Egiptu, Andreja Dernovščka, in posebnega odposlanca predsednika Janeza Drnovška, Hamdije Blekića, varno pripotoval v domovino.

Križnar je po vrnitvi v Slovenijo dejal, da je za rešitev iz sudanskega zapora hvaležen vsem, ki so k temu kakor koli pripomogli. Prepričan je, da je njegova pomilostitev znak, da se Sudan vendarle odpira in da se razmere izboljšujejo. Kot je poudaril ob prihodu na brniško letališče, bo še naprej poskušal pomagati, da bi se Sudan bolje razumel s svetom.

"Res je, da imamo vsi tujci v Sudanu poseben status in si nas ne upajo kar tako mučiti, skrivati in pobijati, vendar jaz vidim pomilostitev kot dober znak," je povedal Križnar. Dodal je, da v Sudanu že dobivajo računalnike in komunikacijsko tehnologijo ter že kažejo prve antropološke filme o Nubah. Zato meni, da bodo kmalu vendarle spoštovali tudi osnovne človekove pravice in delali na tem, da odpravijo rasizem, ki je največji problem Sudana.

Od zapornikov se je Križnar poslovil prijateljsko

Sicer pa je o zaporu v El Fašerju, v katerem je bil zaprt mesec in pol, povedal, da nasilja ni bilo in da se je od sozapornikov poslovil prijateljsko. Zlasti so med 600 zaporniki prevladovali džandžavidi, ki so Križnarja dobro sprejeli medse. Pojasnil je, da je v sudanskih zaporih tako, da zapornikom hrano nosijo sorodniki, če kdo nima sorodnikov, pa zanj skrbijo tisti, ki jih imajo. "To, da so me vzeli za svojega, je bilo nekaj lepega, kar sem izkusil v zaporu," je poudaril Križnar, ki je tudi sicer prepričan, da vsaka, celo slaba izkušnja prinaša nekaj pozitivnega. "Če ne bi končal v zaporu, ne bi srečal džandžavidov," je dodal Križnar.

Križnar se je odločil vrniti v Slovenijo, čeprav je ves zasežen fotografski in filmski material ostal v Sudanu. "V pogovoru z modrimi ljudmi sem zaključil, da je najbolj pametno, da grem domov. S sudansko vlado bi se verjetno 'zapel', to pa ne bi bilo koristno niti za to, kar bi slovenska iniciativa še rada naredila v Sudanu, niti za opremo," je obrazložil svojo odločitev. Kljub temu pa Križnar namerava napisati knjigo o svojih izkušnjah, saj je bil to že njegov prvotni namen. Prepričan je namreč, da lahko s knjigo najbolj prispeva k reševanju situacije.

Med drugim je Križnar fotografiral dokument, ki priča, da lahko v Sudanu ubijejo tudi predstavnika Združenih narodov, če preveč raziskuje o množičnih grobiščih. "Dokument obstaja, ampak ne vem, ali je izviren," je povedal Križnar, saj so mu v varnostni službi zatrdili, da je dokument ponarejen in da podpisana oseba ter žig ne obstajata. "Vem pa, da so se nekateri bali, da preveč raziskujem o množičnih grobiščih," je dodal.

Križnar: V Sudanu ne vedo, kaj je diplomatski status

Tomo Križnar je po prihodu v Slovenijo najprej obiskal predsednika Drnovška. V predsedniški palači sta imela novinarsko konferenco, na kateri je Križnar na vprašanje, ali bi se stvari odvijale drugače, če bi imel diplomatski status, odgovoril, da verjetno ne. Vprašanje, če bi šlo kaj drugače, kajti v Sudanu ne vedo, kaj je diplomatski status, je dejal Križnar in dodal:''Tam te vržejo, potisnejo ob steno in ti hočejo odrezati moškost.'

Poudaril je, da od 80-ih let, ko je v Sudanu izbruhnila huda lakota, narašča paranoja pred tujim vplivom. Sudanske oblasti od takrat nočejo sprejeti tuje pomoči, ker ne želijo, da bi Sudanu zavladal tujec.

Predsedniku Drnovšku ni do političnih igric

Predsednik Drnovšek je dejal, da je vesel, ker je ''Tomo spet z nami''. Reševanje iz zapora ni bilo tako enostavno, ampak se je izšlo, je dejal. ''Vesel sem, da sta oba (ob predsedniku in Križnarju je bil tudi Hamdija Blekić – op.a.) tukaj,'' je povedal.

Na vprašanje, ali se počuti krivega za Križnarjevo zajetje, je predsednik odgovoril, da je šel ''Tomo v Sudan prostovoljno, z najboljšimi človekoljubnimi nameni''. Glede nesoglasij na slovenski politični sceni med reševanjem Križnarja pa je dejal, da so vsa preigravanja v politiki nepotrebna in nepomembna. ''Me ne zanimajo,'' je bil kratek.

V pismu, v katerem je Drnovšek al Baširja prosil za Križnarjevo pomilostitev, je slovenski predsednik sudanskemu kolegu pojasnil, da je Križnar njegov odposlanec, ki želi pomagati pri reševanju razmer v Darfurju. Ob tem se je Drnovšek sudanskemu predsedniku tudi iskreno opravičil, ker je Križnar prečkal mejo brez ustreznih dokumentov. Slovenski predsednik je še poudaril, da se Slovenija ni želela postaviti nad Sudan, saj se zaveda, da je vsaka država na svojem ozemlju suverena.

Rupel poudaril vlogo ministrstva

Na novinarski konferenci je zunanji minister Dimitrij Rupel glede Križnarjeve vrnitve dejal, da se je Slovenija tokrat prvič soočila s takšnim reševanjem slovenskega državljana, primer pa je bil zelo zahteven predvsem zaradi resnosti obtožb proti Križnarju.

Rupel je ponovno predstavil dejavnosti MZZ v Križnarjevem primeru. Po njegovih besedah je MZZ deloval "v skladu z ustavno in mednarodno vlogo". "Pri tem smo uporabljali vse diplomatske in konzularne inštrumente," je dejal in dodal, da se je Slovenija kot članica Evropske unije v nekem delu povezala s predstavništvi EU, zlasti pa je izpostavil nemško veleposlaništvo v Kartumu. Rupel je sicer še dodal, da "to ne pomeni, da ni bistvene vloge odigral tudi predsednik republike s svojimi dopisi".

Posebej pa je Rupel pohvalil delo slovenskega konzula v Kairu Andreja Dernovščka. "Dernovšček je bil pravi mož na pravem mestu ob pravem času. Boljšega si Križnar ne bi mogel želeti," je konzula pohvalil minister.

Minister je še dejal, da obžaluje, če pride občasno do kakšnega nesporazuma med vlado in uradom predsednika, in da si želi, da bi jih bilo čim manj. "Predsednik republike ima na razpolago celoten MZZ za to, da skupaj z njim vodi zunanjepolitične aktivnosti, ki mu pripadajo po ustavi. MZZ je servis, mi smo tudi v službi predsednika republike, kar počnemo z veseljem in ponosom," je na vprašanje o odnosih z Drnovškom še povedal Rupel.

Na novinarski konferenci je spregovoril tudi generalni direktor direktorata za mednarodno pravo na MZZ Andrej Šter, ki je na vprašanje o stroških reševanja Križnarja odgovoril, da bodo stroški "celotne akcije manjši kot 30.000 evrov". To je namreč znesek, ki ga je Dernovšček ob odhodu iz Kaira dobil na razpolago za svojo akcijo reševanja Križnarja, vendar pa Šter pričakuje, da bo "dal še okoli 10.000 evrov nazaj".

Sudanski veleposlanik: Odločilno zavzemanje Drnovška

V Urad predsednika Republike Slovenije je danes poklical veleposlanik Republike Sudan na Dunaju Sajed Galal Eldin in izrazil zadovoljstvo nad pomilostitvijo Križnarja. Po veleposlanikovih besedah je bilo za pomilostitev Križnarja odločilno osebno zavzemanje slovenskega predsednika Drnovška za svojega odposlanca.