Očitki nekdanjega direktorja STA v zasebni tožbi se nanašajo na Janšev tvit maja 2021, v katerem je takratni premier zapisal: "Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike."
Tvit se nanaša na dogajanje leta 2009, ko je Veselinovič tedanjemu odgovornemu uredniku Borutu Mešku vročil izredno odpoved zaposlitve, ta pa je pozneje umrl zaradi bolezni. Nekdanji direktor STA je sicer zatrdil, da o Meškovi hudi bolezni v času njegovega delovnega razmerja in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vedel ničesar.
Za danes je bil napovedan le še ogled posnetka novinarske konference nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška, njegovega takratnega sodelavca Uroša Urbanije in novinarjev Igorja Kršinarja in Igorja Mekine, na kateri so opozarjali na domnevno šikaniranje Meška s strani Veselinoviča, po katerih je bilo pričakovati sklepne besede in sodbo.
Obramba je sodišču sicer dostavila zgolj sedemminutni posnetek novinarske konference iz tistega leta, ki sta ga tako Veselinovičev odvetnik Gorazd Fišer kot tožnik sam označila za nepotrebnega, saj gre zgolj za nekajminutno montažo, v kateri niti enkrat ni omenjena Meškova bolezen, niti očitki o domnevnem mobingu nad njim.
Na predlog obrambe so si ogledali še prispevek iz oddaje Odmevi z omenjene novinarske konference, Matoz pa je prebral še nekaj novinarskih člankov iz časa zadnje Janševe vlade, ko je prišlo do ustavite financiranja STA. Z njimi je Matoz želel dokazati, da je med Janšo in Veselinovičem zaradi tega prišlo do spora, ker naj bi direktor nacionalne agencije po njegovem deloval politično, premier pa da se je s temi zadevami moral ukvarjati zgolj zaradi nenehnih medijskih napadov.
"Če ne gre po enem členu, bo šlo pa mogoče po drugem," je današnjo spremembo obtožnice po naroku komentiral Janša, ki je prepričan, da je iz vsega, kar so na glavni obravnavi slišali in prebrali, jasno, da je bil Meško resno bolan, iz dokazov, ki jih je sam predložil v delovnopravnem sporu, pa je po njegovem tudi razvidno, da je zbolel zaradi šikaniranja, o čemer so pisali tudi drugi in tako sam ni bil prvi, ki je to zapisal.
Medtem ko Matoz ni želel komentirati spremembe, je odvetnik Fišer pojasnil, da tožnik v času vložitve zasebne tožbe ni vedel, kako se bo obtoženec zagovarjal. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve se namreč lahko nanaša na čisto neresnična dejstva, za katera tisti, ki jih je izrekel, ne ve, ali so dejansko neresnična ali ne. Zato je pri tem kaznivem dejanju po razlagi Fišerja dopusten dokaz resnice ali dokaz utemeljenosti v to, da si verjel, da je nekaj, kar si trdil, resnica.
"Po izvedenem dokaznem postopku je zasebna obtožba ocenila, da je brez dvoma dokazano, da je obtoženi zavestno trdil neresnico, za kar pa je predpisana kvalifikacija kaznivega dejanja obrekovanja, kjer dokaz resnice in ekskulpacijski razlogi ne pridejo v poštev," je pojasnil Fišer in spomnil, da gre tudi za težje očitano kaznivo dejanje.
Veselinovič je ob tem dodal, da nikakor ni šlo za kak zavlačevalni manever, kvečjemu so to bili po njegovem današnji dokazni predlogi obrambe. "Meško je, kar je vedel tudi Janša, umrl zaradi hude bolezni, ne pa zato, ker bi ga naj jaz umoril oziroma sodeloval pri njegovem umoru," je dodal.
Sojenje se bo nadaljevalo 16. oktobra, če obramba ne bo vložila dodatnih dokaznih predlogov, pa bi se takrat lahko tudi končalo.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.