Že dobro desetletje pristojni ne vedo, koliko zdravniki delajo in koliko ter predvsem katere specializacije primanjkujejo. Vse to ugotavljajo v reviziji, ki zajema obdobje od leta 2008 do jeseni 2019. Ugotavljajo tudi, da kljub dolgim čakalnim vrstam v javnem zdravstvu nekateri zdravniki delajo celo pri desetih ali več koncesionarjih. Kot pravi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, so posledice za bolnike izrazito negativne.
"Zelo zgovoren je podatek, da preko 100 tisoč oseb išče zdravnika na primarni ravni, da imajo to težavo celo v večjih slovenskih mestih in ne le na podeželjih, da bo v prihodnjih dveh letih več kot 170 tisoč žensk iskalo osebnega ginekologa, da imamo pomanjkanje specialistov," našteva Vesel.
Ob tem poudarja, da ljudje medtem že razmišljajo, kako bi rešitev poiskali v zasebni zdravstveni mreži. "Plače v javnem sektorju predvsem glede zdravstva, naraščajo, naraščajo tudi dodatki, čakalne dobe pa se daljšajo. Gre za sistem, ki je bil v desetih letih veliko prediskutiran, naredilo pa se je zelo malo," je kritičen.
Pove, da prihaja tudi do primerov, ko so družinski zdravniki v depriviligiranem položaju, saj lahko nekateri specialisti delajo po podjemnih pogodbah, ki so dopustne v zdravstvu v svojem zdravstvenem zavodu, na tržni dejavnosti, pri drugih zdravstvenih zavodih in zasebnih izvajalcih. "Pridemo lahko do paradoksalne situacije, ko je nekdo lahko diagnosticiran v javnem sektorju, taisti zdravnik ga lahko nato zdravi v zasebnem sektorju, če gre kaj hudo narobe, pa ga pod urgentno zopet prevzame javna zdravstvena služba. Posledično se lahko vprašamo, kako lahko ti zdravniki zmorejo nekaj podjemnih pogodb opravljati naenkrat," pravi.
Komentiral je tudi dejstvo, da ne vemo, koliko specializantov ob vsesplošnem pomanjkanju osebnih zdravnikov Slovenija sploh potrebuje. Kot pravi Vesel, nimamo dobro definirane zdravstvene mreže, ki jo v Sloveniji potrebujemo: "Z dobro definirano zdravstveno mrežo bi lahko načrtovali vse specializacije. Imamo povečane vpise na medicinski fakulteti, vendar pa zdravniška zbornica in ministrstvo za zdravje ne znata točno določiti, kakšne vrste specializacij bomo v določenem časovnem obdobju potrebovali." Ob tem poudarja, da je velik razkorak med potrebami zdravstvenih domov in razpisi, ki jih ministrstvo in zbornica izvajata ter željami študentov, ki bi morda želeli delati na nekem točnem določenem področju, vendar pa so potrebe nekje drugje.
Kaj pa bi bilo treba narediti? Kot navaja Vesel, je dodana vrednost poročila računskega sodišča ta, da gre za zelo natančen zapis, kaj vse je narobe. "Pričakujemo, da se bomo opredelili do zdravstvene mreže, da bomo znali odgovoriti na to, kakšne so resnične obremenitve v zdravstvu," pravi.
Predsednik vlade Janez Janša je medtem ob ugotovitvah računskega sodišča dejal, da je to "žalostno, če je res". Vesel pa medtem odgovarja, da je žalostno prav to, da njihove ugotovitve držijo: "Žalostno je tudi, da skuša predsednik vlade vsako razkritje, ki ga računsko sodišče in tudi drugi dajo na voljo slovenski javnosti, diskreditirati z osebno diskreditacijo, ki postaja počasi že dolgočasna. Namesto čivkanja mu predlagam, da prebere revizijsko poročilo računskega sodišča," je zaključil Vesel.
KOMENTARJI (125)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.