'Verni in neverni se morajo počutiti svobodne'

"Vlada ne želi dajati znaka, da zaradi sprememb oblasti prihaja do nestrpnosti do verskih skupnosti," je danes po srečanju z evangeličanskim škofom Gezo Ernišo dejal premier Borut Pahor. Erniša je med drugim izpostavil nerešene denacionalizacijske zahteve Evangeličanske cerkve, zlasti župnišča v Celju. "Nazaj želimo, kar je naše," pravi.

"Vlada bo poskrbela za to, da pri nikomur ne bo občutka, da je njegova pravica do verskega izražanja okrnjena. Nasprotno, vlada je dolžna poskrbeti za atmosfero, v kateri se bodo verni in neverni počutili svobodne," je v izjavi za medije dejal Pahor. Pri tem je dodal, da si bo vlada prizadevala za upoštevanje načela ločitve Cerkve in države, vendar v okviru njenih pristojnosti. Zato, da "bo njeno sodelovanje zgledno, da bodo praktični problemi rešeni in se bo v teh odnosih poglobilo zaupanje".

Po njegovih besedah je izjemnega pomena, da v času gospodarske krize, ko socialne stiske povečujejo raven nestrpnosti, zlasti vlada poskrbi za tolerantnost v družbi. "Bistveno je, da vlada ustvari družbeno atmosfero in zavaruje temeljne svobode – svobodo do verskega izražanja, svobodo tiska in izražanja ter svobodo političnega izražanja," je dejal premier. Kot je še dejal, se bo sestal tudi z manjšimi verskimi skupnostmi, če bodo to želeli.

Po mnenju Erniše je sestanek pokazal, da "znata Evangeličanska cerkev in vlada vedno znova poiskati tudi veliko skupnih točk". Prepričan je, da bosta vlada in Evangeličanska cerkev v dobrobit državljanov in državljank sodelovali tudi v prihodnje. "Tu lahko naredimo še veliko dobrega za vse ljudi, ne glede na njihov svetovni nazor ali vero," je izpostavil Erniša in dodal, da je srečanje s predsednikom vlade potekalo v spoštljivem in strpnem vzdušju.

Pahor in Erniša sta govorila tudi o nerešenih denacionalizacijskih postopkih. "Evangeličanska cerkev ni lastnica velikega premoženja, ampak želimo, da se to čim prej reši tako, da dobimo, kar je naše. Naši verniki so to kupili in to želimo dobiti nazaj," je poudaril Erniša, ki meni, da se ta problem že predolgo vleče. Po njegovih besedah gre zlasti za evangeličansko župnišče v Celju in nekatere druge "manjše stvari, ki so nekoč že bili lastnina Evangeličanske cerkve". Pahor je ob tem pojasnil, da je primer celjskega župnišča v sodnem postopku.

Po njegovem mnenju to ne more obremeniti državnega proračuna. "Kot Cerkev želimo tudi sami nositi breme solidarnosti, predvsem v času, ko so socialne stiske velike. Prav je, da Cerkev pomaga nositi bremena tistim, ki so tega potrebni. To je tudi v skladu s tem, kar oznanjamo," je še poudaril evangeličanski nadškof.

Na vprašanje, ali se bo vlada zavzemala za spremembo zakona o verskih skupnosti v prid manjših verskih skupnosti, je premier odgovoril, da ta zakon v tem trenutku ni prioriteta vlade. Prav tako po njegovih besedah ta predlog ni bil izrečen na sestankih vlade z visokimi cerkvenimi predstavniki. Če bo vlada take pobude prejela in bodo ocenili, da so dobre, pa jih bo upoštevala, je dejal Pahor.

Erniša je ob tem pojasnil, da nikoli niso želeli imeti kaj več, kot imajo drugi. "To ne bi bilo demokratično. Zakon mora vse obravnavati enakopravno in enakovredno," je zatrdil.