"V primeru Slovenije Evropska komisija ne razmišlja o uvedbi kakršnihkoli varovalnih ukrepov ali o sprožitvi postopka zaradi kršitve pravil pravnega reda," je dva tedna pred razširitvijo povezave z desetimi novimi državami dejal evropski komisar za širitev Günter Verheugen.
Kot je ocenil, mora Slovenija do vstopa v EU sicer odpraviti nekaj drobnih pomanjkljivosti, vendar pa je njena pripravljenost skoraj popolna. Na področjih, kjer je pričakovala težave, si je država že v pristopnih pogajanjih izborila prehodna obdobja, je opozoril komisar, ki zato pričakuje, da težav ne bo. Seveda bo Evropska komisija razmere v državi podrobno spremljala in v svoji vlogo zaščitnice pogodb EU preverjala, ali je pravni red učinkovito in polno izvajan.
V zvezi z razvpitim vprašanjem prostega pretoka delovne sile iz novink na trge sedanjih članic pa je komisar poudaril, da Slovenija ni imela nobene možnosti, da bi se izognila prehodnemu obdobju do sedem let, v katerem imajo sedanje članice pravico omejevati dostop na svoje trge dela.
"Osebno nisem nikdar pričakoval, da bo širitev ohromila trge dela sedanjih članic, a uvedba prehodnega obdobja je bila neizogibna. Najboljši dokaz je dejstvo, da je psihološka ovira zdaj še večja, kot je bila. V letu 2001 je večina držav napovedovala, da omejitev ne bo uvedla, zdaj pa je slika drugačna," je menil Verheugen.
Komisar Verheugen je tudi poudaril, da polno integracijo Slovenije v EU pričakuje zelo hitro. Kljub temu pa je bil v napovedih, kdaj Slovenija lahko pričakuje vstop v schengensko območje brez notranjih meja ter uvedbo skupne evropske valute evro zelo previden. "Kar se tiče evra, je moj osebni nasvet novinkam, naj ne hitijo preveč," je dejal Verheugen. Prav lahko se zgodi, je nadaljeval, da se bodo pojavili novi problemi, ki bodo vplivali na makroekonomske razmere. "Zato je pametno malo počakati. Lahko se zgodi, da bo gospodarsko v interesu novih članic, da za določeno obdobje ohranijo suverenost pri svoji denarni politiki, ker bodo tako bolj fleksibilne," je vztrajal komisar. "A evro se bo zgodil v predvidljivi prihodnosti in Slovenija bo v prvi skupini držav, ki ga bodo uvedle," je dodal.
Podobno bo tudi vstop v schengensko območje v veliki meri odvisen od napredka v novinkah, je razložil evropski komisar. "Slovenija je na področju zagotavljanja varnosti na mejah zelo napredovala in bo kmalu pripravljena na vstop, tako da bo zagotovo v prvem krogu širitve," je nadaljeval.
Sicer pa komisar za zdaj ne razmišlja zelo konkretno, kdaj bi del EU lahko postale tudi balkanske države. "Kar se Balkana tiče, ima perspektivo za članstvo. A balkanske države so zelo zelo daleč od izpolnjevanja političnih in gospodarskih meril za vstop in po mojem mnenju jim urnika še ni mogoče ponuditi," je dejal Verheugen. Morda je izjema le Hrvaška, ki je dobro razvita in komisija že preučuje njeno prošnjo za članstvo ter bo v nekaj dneh predstavila mnenje o njej, je dodal.
Verheugen je še dejal, da se svojega prihodnjega dela s prvim evropskim komisarjem iz Slovenije Janezom Potočnikom že veseli. Delo v tem času bo sicer razmeroma omejeno, je opozoril. Potočnik bo tako vodil politike, ki so vezane na integracijo deseterice novink v EU, Verheugen se bo osredotočil na politiko do Bolgarije, Romunije in Turčije, politiko sosedstva pa bosta delala skupaj. "Pri tem bo Potočnik osredotočen na sredozemske države, a tudi Slovenija nenazadnje to je," je dejal.
