Velikonočni poslanici dveh škofov: brez omembe novele ni šlo, a sporočili sta različni

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v velikonočni poslanici izpostavil pomen odpuščanja in človeške omejenosti. Odpuščanje "je prvo veliko sporočilo velike noči", je poudaril.

Glede človeške omejenosti, ki jo predstavlja smrt, pa je dejal, da smrt postane prehod v življenje takoj, ko "se srečamo z Jezusom Kristusom". V poslanici je nadškof spomnil na križanje Jezusa Kristusa, ki je potekalo sredi množice, ki se je naslajala nad njegovo smrtjo.

"Čeprav so se zlo, mržnja in sovraštvo dvignili vse do njegovih ust, čeprav je v polnosti doživljal zavračanje, ki ga je obdajalo, ni dovolil, da bi ga to zlo posrkalo vase, niti ni dovolil, da bi se sovraštvo preselilo vanj," je spomnil. Namesto tega se je Jezus po Zoretovih besedah obrnil na Očeta in ga pozval, "odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo". "V tem je Jezusova veličina in to je prvo veliko sporočilo velike noči," je dejal.

Letošnjo veliko noč po Zoretovih besedah sicer kristjani obhajajo v svetu, v katerem je "izkoriščanje človeka brezobzirno; ko se rušijo in krušijo temeljne vrednote človekovega življenja in njegovega sožitja; ko človekov spol, ko družina niso več sveti". Kljub temu pa Zore veliko noč vidi kot praznik upanja in življenja, posebej "za vse tiste, ki hrepenijo po resnici, pravici, svobodi, dostojanstvu".

Vsem je zaželel blagoslovljene velikonočne praznike, posebej tistim, ki so priklenjeni na bolniške sobe, revnim in izkoriščanim ter starim in osamljenim. Hkrati je veselo veliko noč voščil vsem evangeličanom in pravoslavcem.

Evangeličanski škof poudaril pomen poguma in upanja

Škof Evangeličanske cerkve Geza Filo je v velikonočni poslanici poudaril pomen poguma za življenje. Velikonočni prazniki, ki so osrednja resnica krščanstva, so nekaj edinstvenega v vsej zgodovini in najmočnejša potrditev krščanske vere, je v poslanici dejal Filo. Ljudje pričakujemo odgovor na osnovno človekovo hrepenenje po življenju, ki ne more sprejeti, da bi trpljenje in smrt imela zadnjo besedo. "A izkušnja človeštva potrjuje, da si sami ne moremo izpolniti tega hrepenenja, zato človek za pomoč pri polnosti življenja potrebuje gotovost brezpogojne ljubezni, ki je lahko le božja," je dejal Filo.

Škof je vse pozval, naj velikonočne praznike poskusijo praznovati drugače. "Izkoristimo priložnost za več poguma za življenje, bodimo prijazni in dobri do svojih bližnjih, do drugačnih, do vseh sotrpinov tega sveta. Poskusimo se dvigniti nad preživele vzorce preteklosti, postanimo znamenje vstajenja svetu, nato pa vsak dan z veselim velikonočnim pričevanjem nadaljujmo sredi življenja. Prav tja, kjer se zdi trpljenje najmočnejše, ponesimo sporočilo velikonočnega upanja. Osrečimo sebe in svet okrog nas," je poudaril Filo.

Po njegovih besedah je veliko ljudi dandanes nesrečnih, razočaranih in zamorjenih ter zaznamovanih s pečati brezciljnosti, naveličanosti in brezupnosti. "To so duše, ki v lastnem trpljenju pričakujejo, da jim nekdo pomaga odvaliti kamen z njihovih grobov. V tej veri želim vsem vesele velikonočne praznike, naj vam bodo velikonočni prazniki vera novega upanja, radosti in sreče," je voščil Filo.

Ob robu predstavitve poslanice je Filo še dejal, da enotnega stališča o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih znotraj Evangeličanske cerkve ni. Evangeličani spoštujejo naravni zakon zakonske zveze med moškim in žensko, vendar protestantizem pri tem vsakemu verniku daje svobodo odločanja.