Velikonočna statistika: v Sloveniji 1442 Hrenov in 75 Pirhov

Ob koncu leta 2019 je bilo v Sloveniji 614 oseb s poklicem duhovnika. V Sloveniji se beseda duhovnik pojavlja tudi kot priimek. S cerkvijo pa so povezani še nekateri drugi priimki: 841 oseb ima priimek Papež, 39 Duhovnik, 225 Kaplan, 905 pa se jih podpisuje s priimkom Škof.

Kaj pa priimki, povezani z veliko nočjo? V začetku 2019 je bilo v Sloveniji: 100 oseb s priimkom Butara, 1.442 oseb s priimkom Hren, 75 oseb s priimkom Pirh, 38 oseb s priimkom Šunkar in 235 oseb s priimkom Vuzem (velika noč).

V Sloveniji so štiri naselja, ki imajo v imenu besedo cerkev, poleg teh jih je pa še nekaj, ki imajo v imenu niz cerkv, to so Cerkvenjak, Cerkvišče, Lemberg pri Novi Cerkvi, Pri Cerkvi-Struge, Straža pri Novi Cerkvi. V Sloveniji je tudi sedem ulic, katerih ime je povezano z besedo cerkev.

Kako pa pridobimo surovine za tradicionalni velikonočni zajtrk? Tukaj je še nekaj zanimivih podatkov: v letu 2018 so rejci perutnine v Sloveniji vzredili 1,9 milijona kokoši nesnic, ki na dan povprečno znesejo 1,1 milijona jajc.

Vsak Slovenec povprečno porabi 181 jajc. (V tem podatku so upoštevane tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih uporabnikov).

Jajc vsako leto precej več izvozimo kot uvozimo. Po začasnih podatkih smo jih v 2019 izvozili za 4,6 milijona evrov, uvozili pa za 1,3 milijona evrov. Izvozimo jih največ na Hrvaško, uvozimo pa jih največ iz Litve. Uvoz jajc je izrazito odvisen od sezone, ta sezona pa je praviloma vedno marca ali aprila, torej v času blizu velike noči.

Slovenija veliko več hrena uvozi kot izvozi. Po začasnih podatkih smo ga v letu 2019 uvozili 40,2 tone, izvozili pa 13,6 tone. Največ, skoraj polovico, smo ga uvozili iz Hrvaške.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz popisa tržnega vrtnarstva (2016) se je takrat 60 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ukvarjalo s tržno pridelavo hrena. Pridelovali so ga na 64 hektarjih površine, kar je za skoraj 4-krat večja površina kot v letu 2000.

Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2018 porabil 37,9 kg svinjine. Največ tega mesa izvozimo na Hrvaško, največ pa ga uvozimo iz Avstrije. Po podatkih Statističnega urada smo devetkrat več svinjine uvozili kot izvozili. 38 odstotkov v Sloveniji porabljene svinjine v 2018 pa smo tudi pridelali v Sloveniji.