Veliko zaupanja v policijo

Raziskava o ocenah in stališčih slovenske javnosti o delu policije je pokazala, da je stopnja zaupanja ljudi v policijo kot institucijo zelo visoka ter da se počutijo varne v svojem okolju. Slabši pa je "ljudski glas" glede učinkovitosti policije pri razreševanju kriminalnih dejanj, njenih sistemskih nalog ter prisotnosti na terenu v lokalnem okolju. Slabše ocenjena je tudi strpnost kot policistova lastnost. Rezultate raziskave so danes predstavili na Policijski akademiji v Tacnu.

Sodeč po rezultatih imajo državljani o slovenski policiji dokaj stabilno mnenje. V primerjavi z rezultati raziskav od leta 2002 dalje tako ni mogoče reči, da se je njihovo zaupanje v policijo drastično bodisi zmanjšalo bodisi povečalo, je poudaril Slavko Kurdija iz Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede.

Zaupanju in delu dobra trojka

Policija si je namreč glede zaupanja na lestvici od ena do pet prislužila oceno 3,39. Pri tem je 45 odstotkov anketirancev odgovorilo, da policiji zaupa, 16 odstotkov, da ji ne zaupa, 37 odstotkov pa je ostalo neopredeljenih med zaupanjem in nezaupanjem.

Podoben je bil odgovor na vprašanje, kako so ljudje zadovoljni z delom policije. Njeno delo je dobilo povprečno oceno 3,35 oziroma slabih 44 odstotkov vprašanih je z njenim delom zadovoljnih, 17,6 odstotka pa ne.

Manj pa je javnost zadovoljna z ustreznostjo nadzora nad policijo - tu si je policija prislužila povprečno oceno 2,95. Višjo oceno, kot je bilo povprečje v vzorcu, so policiji pri vseh treh vprašanjih prisodili nevozniki, ženske, nižje izobraženi in starejši od 60 let, je kot zanimivost izpostavil Kurdija.

Najbolj pomembna urejenost policistov

Tudi glede lastnosti, značilnih za slovenske policiste, odgovori ne odstopajo bistveno od raziskav iz prejšnjih let. Vprašani so tudi tokrat na prvo mesto uvrstili urejenost, sledijo odločnost, vljudnost, prijaznost in komunikativnost, slabše kot v preteklosti pa so ocenili strpnost in agresivnost policistov.

Podobni so rezultati glede lastnosti policije kot institucije. Po mnenju anketirancev se ta najbolj odlikuje po dostopnosti in strokovnosti, najmanj pa po učinkovitosti. Slednja v zadnjih letih dobiva vedno slabšo oceno.

Najboljša ocena kontroli na mejnih prehodih

Anketiranci so ocenjevali tudi posamezna področja dela policije in kot najbolje ocenili izvajanje kontrole na mejnih prehodih, uveljavljanje pravil v cestnem prometu, preprečevanje ilegalnih prehodov državne meje ter zagotavljanje in vzdrževanje javnega reda in miru. Na dno lestvice pa so postavili preprečevanje zlorabe drog in vandalizma, preiskovanje gospodarskega kriminala ter odkrivanje korupcije v državi. Glede sodelovanja policije z lokalnim okoljem pa so najslabše ocenili prisotnost policistov na terenu.

Slovenci se počutimo varne

Raziskava je pokazala tudi na izjemno visok občutek varnosti med Slovenci, saj se kar 78 odstotkov anketirancev v svojem kraju počuti varne oziroma povsem varne, najbolj pa jih ogrožajo prometne nesreče, nato tatvine, goljufije, vlom v stanovanje ali vozilo, rop in kraja avtomobila ter šele na zadnjem mestu fizično nasilje. Občutek ogroženosti sicer narašča z velikostjo naselja.

Da se prebivalci Slovenije počutijo varne, je potrdila tudi mednarodno primerljiva raziskava, po kateri se je Slovenija med 21 evropskimi državami uvrstila na drugo mesto, takoj za Avstrijo, medtem ko se najbolj ogroženi počutijo prebivalci Velike Britanije, je še povedal Kurdija.