Predstavniki Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Študentske organizacije Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so od 3. januarja do 6. februarja zbrali okrog 47.000 podpisov. Po vložitvi podpisov mora državni zbor v sedmih dneh razpisati referendum.
Pobudniki zbiranja podpisov po besedah Marka Funkla verjamejo, da bodo poslanci rok za referendum določili za začetek ali sredino aprila. Referendum o malem delu pa zahtevajo, ker je "zakon slab in ker se politiki niso znali pogovarjati z nami. Tako druge možnosti kot referendum žal ni".
Po mnenju Študentske organizacije Slovenije socialno ogroženim študentom malo delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve dela. Nasprotujejo temu, da se delo študentov ureja hkrati z delom upokojencev in brezposelnih. Mladi za uspešno medgeneracijsko reševanje težav potrebujejo redne zaposlitve, brez katere se ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne morejo dobiti posojila npr. za nakup stanovanja, navajajo.
V ZSSS pa opozarjajo, da malo delo uvaja novo obliko nestalnega dela. Delodajalec bo po besedah sekretarja ZSSS Milana Utroše "lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic". Malo delo po njihovem opozorilu tudi ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja, kot so med drugim bolniško nadomestilo, malica, regres in porodniški dopust.
Sindikati predlagajo, da se referendum o malem delu izvede skupaj z referendumom o pokojninski reformi, saj politiki po besedah Utroše v zadnjem času veliko govorijo o težavah z javnimi financami. Sicer pa so ljudje po njegovem s podpisi dokazali, da sta zakona napačna. Utroša še izpostavlja "delno napačen vtis, da sindikati z nasprotovanjem zakonu o malem delu podpirajo študentske servise". To je, zatrjuje, čista zloraba in manipulacija.
Vlada je po drugi strani prepričana, da je referendum nepotreben. Kot med drugim poudarjajo na ministrstvu za delo, bo po zakonu o malem delu zdajšnje študentsko delo, ki ga študentje opravljajo brez vsakih socialnih pravic, postalo urejena oblika dela.
Malo delo bo omogočalo pridobitev delovnih izkušenj, možno naj bi bilo zbrati več sredstev za študentske domove. Zakon omejuje obseg dela, tako da bo delo, ki ne bo moglo biti več opravljeno kot malo, prehajalo v redno delo, menijo na ministrstvu.
Po besedah namestnika direktorice direktorata za trg dela Zorana Kotolenka je ministrstvo pozivalo k dialogu, vendar se študentje niso odzvali. Prav tako študentje "niso podali niti enega samega predloga, kako zakon izboljšati in ga narediti bolj sprejemljivega tudi z njihove strani".
Malo delo bi lahko opravljali študentje, brezposelni in upokojenci. Določena je 30-odstotna obdavčitev ter omejitev dela pri delodajalcu. To delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur na mesec oz. letno ne več kot 720 ur. Študent ali dijak lahko na mesec opravi tudi več kot 60 ur, vendar letno ne več kot 720 ur.
Bruto urna postavka upravičenca za uro malega dela ne sme biti nižja od štirih evrov, bruto dohodek za opravljeno malo delo pa v seštevku letno ne sme presegati 6000 evrov.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.