Stiske zaradi pouka na daljavo: 'Posledice za celotno družbo bodo zelo velike'

 V LMŠ so z okroglo mizo želeli "obelodaniti težave in pasti" šolanja na daljavo, pa tudi podati možne rešitve za ravnanje po epidemiji. 

V času šolanja na daljavo "sem ugotovila predvsem to, da imamo trikrat več dela, kot je tega v šoli". "V šoli je lažje spremljati pouk kot prek Zooma," je svoje tegobe glede šolanja od doma opisala gimnazijka Vita. "V tem času sem pogrešala druženje s prijatelji in športne aktivnosti." Od sedmih zjutraj do treh popoldne je sedela za računalnikom. Čas po koncu pouka pa je namenila učenju. "Po celotnem dnevu videokonferenc sem imela glavobole. Želela sem si, da bi se to čimprej končalo."

Opozorila je še, da znanje ni enako, tudi pritiski po vrnitvi v šolske klopi so večji. Odpisati morajo tudi po tri teste na teden, vmes so še ustna preverjanja znanja. "Skrbi me, kako bom vse to izpeljala." Nekateri profesorji zahtevajo celostno znanje in ne razumejo situacije, v kateri smo se znašli, je še opozorila.

Da je takšno ravnanje učiteljev "skrajno nestrokovno", je pritrdil doc. dr. Kristijan Musek Lešnik, predstojnik Centra za pozitivno psihologijo na Univerzi na Primorskem. Učitelji bi morali upoštevati omejitve in ne dodatno obremenjevati učencev, je opozoril, saj imajo ti že večinoma resne psihološke težave. "Že več časa smo opozarjali, da se bodo na ravni znanja med otroki težave še poglobile. Stiske in težave imajo danes tisti otroci, ki so jih že prej imeli, ampak so sedaj še večje, ker v tem času niso imeli dodatne pomoči." 

Stiske otrok najbolj opazijo učitelji, ravnatelji in tudi šolski svetovalni delavci. Musek je dejal, da do njegovih kolegov, kliničnih psihologov, pride smo vrh ledene gore, "tisti z največjimi težavami". Poudaril je, da je treba okrepiti strokovne službe v srednjih in osnovnih šolah, pa tudi na univerzah.

Stiske otrok so se v drugem valu epidemije le še poglobile

Profesorica geografije in zgodovine na OŠ Neznanih talcev Dravograd Marjeta Podgoršek Rek je pojasnila, da so se v drugem valu epidemije psihične težave in stiske učencev še bolj poglobile. Učenci se prek Zooma celo niso želeli pokazati, niso več želeli odgovarjati na maile, je dodala. S temi učenci pa so imeli, ravno iz razlogov stisk, tudi individualne pogovore. 

"Pri nas na šolah imamo učence, ki se srečujejo z anksioznostjo, depresijo. Ti učenci so v tem prvem tednu celo ostali doma. Ena učenka je doživela napad tesnobe v šoli," je različne težave šolarjev opisala Rekova. 

"Najranljivejši so tisti s slabo socialno mrežo, tisti, ki živijo v družinah z nizkim socialnim statusom in zaostrenimi odnosi med člani družine, ter tisti, ki zapiranje težje prenašajo bodisi zaradi svojih osebnostnih lastnosti bodisi zaradi pomanjkanja podpore v svojem okolju. Zaradi občutka osamljenosti, strahu pred okužbo in socialne izolacije se je tesnobnost med dijaki znatno povečala," je dejal Matej Svetina, varuh dijakovih pravic.

Da epidemija ni prizadela samo mlajših, ampak tudi starejše šolarje, je povedal dr. Jure Gašparič, nekdanji državni sekretar na MIZŠ, zgodovinar in nekdanji direktor Inštituta za novejšo zgodovino. "Univerze so skupaj z znanstvenimi inštituti ustvarjalke znanja. Ustrezen fokus je treba usmeriti tudi na univerzitetno izobraževanje." Poudaril je pomembnost laboratorijskih, kliničnih in terenskih vaj na fakultetah. Brez potrebnega praktičnega znanja so študentje osiromašeni.

Posledice za celotno družbo bodo zelo velike

David Kukovica, diplomant športne vzgoje, trener in profesionalni športnik, je pojasnil, da so tudi treningi in različne športne dejavnosti morali potekati na daljavo. Sprva se je zdelo, da je takšna narava dela učinkovita, toda čez čas so ugotovili, da imajo otroci težave z motivacijo, pa tudi povratnih informacij so imeli malo. "Odziv otrok je bil slab. Navajeni so bili neposrednega dela v telovadnici in jih razumem, da jim je delo na daljavo prej v breme kot v užitek." Poudaril je, da je učenje na daljavo šport postavilo na stranski tir. Učenci so imeli premalo časa za gibalno dejavnost, zato pa je, kot ugotavljajo, učni uspeh tudi slabši.

Govorniki so se strinjali, da je za dosego boljših rezultatov učenje treba kombinirati s športom.

Svetina je opozoril, da je razvojna naloga mladih ta, da iščejo svoje mesto v širšem prostoru. To zajema osamosvajanje, aktivno sodelovanje v družbi, odzivanje v različnih novih situacijah, pridobivanje novih izkušenj in posledično vsesplošno učenje. "Tako pa smo mladi do poti samostojnosti grobo ovirani v nujnih razvojnih nalogah in zatrti v svet virtualnosti in osame."

Spomnil je na angažiranje mariborskih dijakov, ki so zahtevali pouk v šolah. "Sankcionirani so bili tisti, ki so izkazovali nestrinjanje z aktualnimi ukrepi vlade o šolanju na daljavo. Mladi s svojim družbenopolitičnim angažiranjem pripomorejo k demokratičnemu procesu in prihodnosti. Omejevanje, zatiranje mladih pri izražanju lastnega mnenja glede kakovosti izobraževanja je nedopustno."

Prvak LMŠ, Marjan Šarec, je na kaznovanje mariborskih dijakov odgovoril, da takšne sankcije niso primerne. "Ker otroci niso izvajali lumparij, ampak so želeli iti nazaj v šolo. Prišli smo do te točke, ko otroci sami dojamejo, da nič ne more nadomestiti šole v živo, da je šola v razredu še vedno osnova in bo tako tudi ostalo. Če so protestirali za svojo pravico, je slaba popotnica za to, da se jih kaznuje."

Dodal je še, da je naloga politike ta, da državo pripravi na čas po covidu-19. To pomeni, da je treba čimprej precepiti prebivalstvo, da bomo lahko čimprej normalno živeli, je še dodal Šarec.

Gašperič je izpostavil, da imamo sicer stabilen izobraževalni sistem, "toda sedaj smo videli, da mora ta biti hkrati prilagodljiv in prožen". Sistem mora biti pripravljen na postepidemiološko obdobje, "kjer se bodo videle posledice". "25 odstotkov poklicev je med epidemijo izginilo s trga delovne sile. A lahko zares za vse te poklice rečemo, da se bodo vrnili in v enaki obliki?" Na vprašanje si je odgovoril, da je izobraževalni sistem pred velikimi strukturnimi odzivi. Musek je zaključil, da je treba pri otrocih najti potenciale. "Vloga izobraževanja je najti vrhunske potenciale in jih krepiti."