'Predlog ne zagotavlja vzdržnosti pokojninske blagajne'

Predstavnikom sindikalnih central so začeli z usklajevanjem na predlog pokojninske reforme v ponedeljek, dokončen odgovor vladi pa oblikovali danes. Kot ugotavljajo, predlog sprememb pokojninske zakonodaje, ki jim ga je 5. avgusta posredovalo ministrstvo za delo, ne zagotavlja osnovnega namena, tj. vzdržnosti pokojninske blagajne in zagotovitve dostojnih pokojnin. Vlado zato pozivajo k nadaljnjim pogajanjem.

Zgolj povečevanje pokojninske dobe na 41 oz. 43 let ter povečevanje starosti na 65 let za pokojnino brez malusov (ob izpolnitvi minimalno 15 let pokojninske dobe) vsekakor ne bo zagotovilo dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, menijo. Kot so zapisali, pomeni zgolj preložitev sedanjega problema za krajše obdobje, poskus reševanja javnih financ, "nedvomno pa predlog pomeni v nominalnem znesku nižje pokojnine".

Pot, ki se predlaga, "pomeni zgolj in izključno odlog težav pokojninske blagajne za krajše obdobje na eni strani, na drugi strani pa povečanje števila brezposelnih starejših ljudi in večanje transferjev iz drugih državnih blagajn (na primer zdravstvene, socialne), ki se prav tako polnijo bodisi iz davkov bodisi iz prispevkov", so zapisali.

Pozivajo, da se na področju pokojninske reforme pogajanja med socialnimi partnerji nadaljujejo, da se v okviru dialoga poiščejo nekatere kompromisne rešitve tako glede pogojev upokojevanja, prehodnega obdobja, obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sestave organov zavoda, odmere pokojnine kot tudi glede vseh drugih predlogov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na finančno vzdržnost pokojninske blagajne in dotokov novih sredstev vanjo.

Predlagana pokojninska doba 40 oziroma 38 let

Sindikalne centrale predlagajo minimalno upokojitveno starost pri 60 letih ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let za moške oz. 38 let za ženske (brez odbitkov oz. malusov). Pri tem predlagajo za moške 8-letno, za ženske pa 12-letno prehodno obdobje. Za dopolnjenih 40 let pri moških oz. 38 let pri ženskah bi se po njihovem predlogu starostna pokojnina odmerila v višini najmanj 80 odstotkov od pokojninske osnove.

Pri minimalni upokojitveni starosti 60 let bi upoštevali olajšave, in sicer za zavarovalno dobo pred 20. rojstnim dnevom in pri ženskah zaradi starševstva.

Pri odmeri pokojninske osnove sindikati predlagajo, da bi upoštevali 24 najugodnejših let (z uveljavitvijo korekcijskih koeficientov iz vladnega predloga), zaporednost najugodnejših let pa ne bi bila pogoj. Predlagajo še 12-letno prehodno obdobje.

Navedli so še več ukrepov, s katerimi bi spodbujali odložitev upokojevanja po izpolnjenih minimalnih upokojitvenih pogojih. Izrazili pa so tudi nasprotovanje uvedbi socialne kapice pri plačevanju prispevkov, ker je, kot opozarjajo, v nasprotju z načelom solidarnosti v pokojninskem sistemu.

Za finančno vzdržnost pokojninske blagajne

V odgovoru vladi pa so podali še več predlogov. Med drugim so se zavzeli, da bi bilo v sestavi organov upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije najmanj 60 odstotkov predstavnikov reprezentativnih zvez oz. konfederacij sindikatov in prostovoljnih delodajalskih organizacij.

Finančno vzdržnost pokojninske blagajne bi po njihovem lahko zagotavljali tudi z dvigom prispevne stopnje delodajalcev, s plačevanjem prispevkov od vseh oblik dela (avtorskih, podjemnih pogodb ...). Možnosti vidijo še v dosledni izterjavi neplačanih prispevkov, v povečanem nadzoru dela na črno ter sprejetju ukrepov za zmanjšanje t. i. sive ekonomije.

Delež proračunskega odhodka v pokojninsko blagajno bi se lahko nadomestil s kombinacijo višjega davka na kapital ter uvedbo davka na finančne transakcije, večjo obdavčitvijo prihodkov od dividend in drugih kapitalskih donosov, so prepričani na sindikalni strani.

'Po potrebi se bomo še sestali s sindikati'

Premier Borut Pahor je sicer že ob predstavitvi osnutka dejal, da bo vlada po prejemu pripomb ocenila, ali so "takšne narave, da bi kazalo, da so za nadaljevanje socialnega dialoga koristne".

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je zagotovil, da bodo odziv sindikatov na ministrstvu takoj preučili ter se po potrebi s sindikati še sestali, preden bo vlada zakon sprejela in ga poslala v DZ.

PS SLS s svojim naborom predlogov

Na vlado je poslala predloge in pripombe tudi poslanska skupina SLS, kjer zahtevajo jasen odgovor na vprašanje, ali bodo z uveljavitvijo novega zakona vsi sedanji upravičenci do državne pokojnine ohranili pravice vsaj do tolikšne državne pokojnine kot doslej ali pa bodo ostali brez tega prejemka in s tem brez vsakega vira dohodka.

V SLS med drugim še predlagajo, naj se v novem zakonu prizna pokojninska doba za čas neprostovoljnega služenja vsem nekdanjim obveznikom služenja vojaškega roka in se jim s tem prizna vsaj del pravic, ki veljajo za današnje poklicne vojake. Po njihovem pa bi morale biti izenačene tudi olajšave iz naslova starševstva za ženske, tako da bodo enake za vse in ne le za prve tri. Starostne olajšave za otroke bi se morale priznati ženskam, ne glede na vrsto upokojitve, torej tako v primeru starostne kot tudi v primeru predčasne upokojitve, so še zapisali v poslanski skupini.