Veliki prihranki za državljane

Minister za pravosodje Lovro Šturm je na današnji novinarski konferenci predstavil dosežene cilje ministrstva za pravosodje v mandatu 2004–2008. Med glavnimi dosežki je izpostavil znižanje notarske tarife za 50 odstotkov. Sprememba notarske tarife je po mnenju Šturma omogočila tudi večjo preglednost pri obračunavanju notarskih pristojbin ter lažji nadzor nad poslovanjem notarjev.

Kot uspeh je izpostavil tudi povečanje števila notarskih mest, med odprtimi zadevami pa je po njegovem mnenju še vedno zakon o materialni vojni škodi.

Državlljani so po mnenju Šturma z znižanjem notarskih tarif za polovico prav tako prihranili 65 milijonov evrov. Z zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa je država prihranila 600 milijonov evrov. V njegovem mandatu naj bi se tudi število notarskih mest povečalo z 68 na 125.

V državnem zboru je bilo sprejetih tudi 62 zakonov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Delež pravnomočno zaključenih denacionalizacijskih zadev predstavlja 97,4 odstotka, pravnomočno rešenih je 38.604 zadev od 39.642 zadev. Komisija za popravo krivic je namesto 858 zadev na leto, kot jih je povprečno rešila v letih 1997 do 2004, v letih od 2005 do 2008 povprečno rešila 4.731 zahtevkov na leto.

V pravosodne organe je bilo skupaj vloženih 57 milijonov evrov investicijskih sredstev, je dejal. Za pravosodne organe je bilo po ministrovih besedah v zadnjih štirih letih zagotovljenih 45.540 kvadratnih metrov novih poslovnih prostorov.

Šturm o sodnih zaostankih

Projekt Lukenda za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010, ki se že izvaja, naj bi že dal rezultate, saj so nekatera sodišča sodne zaostanke že popolnoma odpravila. Sodni zaostanki so se na višjih sodiščih zmanjšali za 69 odstotkov, na okrožnih za 13,6 odstotka in na okrajnih sodiščih, kjer je bilo največ zaostankov, pa za skoraj osem odstotkov, so zapisali na ministrstu za pravosodje v sporočilu za javnost.

Uvedba kazenskega zakonika

Po mnenju Šturma, ki je zgovornik uvedbe kazenskega zakonika, se je pokazala potreba po spremembi zakonika. Nov kazenski zakonik, ki bo začel veljati novembra letos, je uvedel možnost izrekanja kazni dosmrtnega zapora za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva in agresijo.

Predvidena je možnost dajanja podatkov iz kazenske evidence o izbrisanih sodbah za t.i. pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam ali društvom, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo.