Kristjani se na veliki petek pred praznikom velike noči spominjajo Jezusove smrti na križu. Pri današnjih bogoslužjih bodo brali evangeljska poročila o njegovem trpljenju, imenovana pasijon. Katoličani na ta dan, ko je zapovedan strogi post, molijo tudi križev pot. V rimskem Koloseju je molitev tradicionalno vodil papež.
Veliki petek je edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše, za bogoslužja tega dne pa je značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja.
Prav tako na ta dan ni liturgije v pravoslavnih cerkvah, ampak pripravijo posebna bogoslužja, povezana s sporočilom tega dne o trpljenju. Pri bogoslužjih na veliki petek v evangeličanskih cerkvah oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.
Papež Benedikt XVI. je obrede velikega petka vodil v vatikanski baziliki sv. Petra. Pozneje pa je z verniki s celega sveta molil križev pot, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu.
Kot je na svoji spletni strani poročal Radio Vatikan, je Benedikt XVI. prvikrat od začetka svojega pontifikata pripravo meditacij ob križevem potu zaupal ženski. Za to nalogo je izbral sestro avguštinko Mario Rito Piccione. Italijanka je predsednica Zveze avguštink – puščavnic in prebiva v rimskem samostanu nedaleč od Koloseja.
Letos bodo na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajali tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Velika noč je največji krščanski praznik, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.