Če bodo odpuščanja, sledi referendum o reformi trga dela

Racionalizacija v javnem sektorju se bo morala zgoditi, ne pa nujno z odpuščanji, je poudaril minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Pravi, da "velike zgodbe" o odpuščanjih ne bo, sam pa vidi rezerve pri izplačilu dežurstev, delovne uspešnosti in nadur. Oblike iskanja prihrankov v javnem sektorju bodo po resorjih različne. Petodstotno znižanje mase plač ne bo linearno, pojasnjuje minister.

Navedel je nekaj podatkov oziroma možnosti za prihranek na večini resorjev v javni upravi. Po njegovih besedah so lani izplačila za delovno uspešnost znašala 79 milijonov evrov, za delo preko delovnega časa 87,2 milijona evrov in za dežurstva 15,9 milijona evrov, kar skupno znaša 182,2 milijona evrov. To pomeni 5,2 odstotka bruto mase plač v javnem sektorju v letu 2011, je pojasnil.

Na področju zdravstva je bilo lani izplačil za delovno uspešnost, nadur in dežurstev za 98,6 milijona evrov, na področju vzgoje, izobraževanja in športa pa za 55,4 milijona evrov. Na občinah ta delež znaša 3,4 odstotka bruto mase plač, na ministrstvih in organih v sestavi pa 1,7 odstotka. Prav toliko tudi na področju socialnega varstva.

Pličanič izpostavlja, da so na omenjenih postavkah večji prihranki v zdravstvu, manjši pa v sociali in v državni upravi. Toda podatki kažejo po njegovem mnenju na pravilnost vladnih ukrepov.

Petodstotno zmanjšanje sredstev za maso plač tako po njegovem mnenju ne bo povzročilo množičnega odpuščanja javnih uslužbencev.

"Od velike zgodbe o ne vem kakšnih odpuščanjih v javnem sektorju ni ostalo praktično nič, ta velik balon se je zdaj skoraj popolnoma izpraznil," je prepričan Pličanič. Tudi odpuščanje sicer pride v poštev, a to ni cilj vlade. Njen namen je racionalizacija, zatrjuje minister.

Če bodo odpuščanja, se bodo Štrukljevi sindikati ostro odzvali

Če vlada namerava znižanje mase plač v javnem sektorju doseči z odpuščanjem, bo odziv Konfederacije sindikatov javnega sektorja skrajno oster in enoznačen, je po današnji izredni seji predsedstva konfederacije napovedal njen predsednik Branimir Štrukelj. Tako napoveduje tudi referendum o reformi trga dela, če bo ta sprejeta v sedanji obliki.

Štrukelj je znova izrazil protest nad "politiko izvršenih dejstev", saj se vlada pri pripravi predlogov proračunov vsaj na segmentu plač ni posvetovala s sindikati javnega sektorja.

Poleg tega po Štrukljevih besedah nihče ne zna natančno pojasniti, za koliko je v predlaganem proračunu dejansko znižana masa za plače v javnem sektorju. Prav tako tudi ni jasno, kako naj bi vlada dosegla znižanje mase plač. Če bo vlada izvedla odpuščanja, v sindikatih ne morejo pristati, da bi se istočasno zniževale odpravnine, skrajševali odpovedni roki in zniževala nadomestila za čas brezposelnosti, kar predvideva predlog reforme trga dela.

Če bo torej delovna zakonodaja sprejeta s takšnimi neugodnimi pogoji in bi jo uporabili na odpuščenih javnih uslužbencih, bodo tako po Štrukljevih besedah v konfederaciji storili vse, da bodo preprečili sprejem zakona in torej zbirali podpise za razpis referenduma.

Če pa vlada znižanja mase plač namerava doseči z znižanjem plač, pa lahko po Štrukljevih besedah napoved o petodstotnem znižanju razumejo le kot pogajalsko izhodišče vlade. Plač v javnem sektorju namreč ne morejo usklajevati brez sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pa morajo biti usklajene s sindikati, je opozoril Štrukelj.

V pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja ocenjujejo, da je odnos vlade, ki je predloga proračunov pripravila brez dialoga s sindikati, nesprejemljiv. Po besedah vodje pogajalske skupine Draga Ščernjaviča namreč veča nezaupanje in ne krepi socialnega partnerstva med vlado in sindikati.

Janković: Predlog o znižanju plač pomeni razkrajanje sistema solidarnosti

"Nastop ministra za finance, ko je govoril o odpuščanju, je nedostojen in žaljiv do ljudi, ki so zaposleni v javnem sektorju, to je šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, policijskih postajah, knjižnicah, muzejih, gledališčih, vojašnicah in drugih ustanovah," je v odzivu zapisal predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković.

Meni, da koaliciji, ker da ne zna ustvarjati nove vrednosti, ostaja le "rezanje in razkrajanje tistega, kar je v naši družbi kakovostnega", to pa je po Jankovićevih besedah sistem solidarnosti, ki ga med drugim omogočata javno šolstvo in javno zdravstvo, ki predstavljata večji del zaposlenih v javnem sektorju.

Sistem rezanja ne more biti pot izhoda iz krize, je prepričan Janković, ampak le pot do novih krivic, ki da jih je koalicija ustvarila že z zakonom za uravnoteženje javnih financ in z "ideološkim obračunom" s 26.000 selektivno izbranimi upokojenci.

Sistem rezanja tudi ne more pripeljati do nove vrednosti in novih delovnih mest, dokaz česar da je tudi neuspeh vlade pri obvladovanju proračunskega primanjkljaja. Takšna politika je državo ohromila in potrebne so spodbude v obliki novih investicij, ustvarjanja novih delovnih mest in z novimi proračunskimi prihodki, je prepričan.