Najprej bogoslužja, nato pa še pojedina

Verniki se na veliko noč pripravljajo s postnim časom, neposredna priprava na praznik pa je velikonočno tridnevje. Dogodki, ki se jih kristjani v teh dneh spominjajo, so opisani v Svetem pismu, kjer je prav tako opisano tudi Jezusovo vstajenje od mrtvih, ki ga je po besedilih v sveti knjigi sam v svojem življenju večkrat napovedal.

Kot je v velikonočni poslanici dejal ljubljanski nadškof Anton Stres, se lahko ob nezaslišanem velikonočnem sporočilu marsikdo sprašuje, ali je to mogoče. Vendar po njegovih besedah vernikom vstajenjsko upanje ni tuje. Vsakokrat, ko verjamejo, da bo imela zadnjo besedo resnica in ne laž, ljubezen in ne sovraštvo, pravičnost in ne krivica, verjamejo v vstajenje, saj verjamejo v dokončno zmago dobrega nad zlim in življenja nad smrtjo, pravi Stres.

Velikonočni kruh, ki ga bomo pekli po takšni ali drugačni recepturi, bo najbolj teknil le, če ga bodo verniki znali deliti s tistimi, ki ga nimajo dovolj, pa je v poslanici poudaril evangeličanski škof Geza Erniša. Kot meni, je krščansko in človeško, da sprejmemo medse tiste, ki težko živijo in ki jih je v naši domovini vse več.

Številna bogoslužja

Jutro so zaznamovala bogoslužja. Ljubljanski nadškof Anton Stres je v nagovoru pri maši v ljubljanski stolnici opozoril na sporočilo, ki ga ima za kristjane prazen Jezusov grob. Sporočilo, da je Jezus vstal in živi, po njegovih besedah osvobaja od malodušja, sebičnosti in strahu zase in osvobaja za poslanstvo Kristusovih pričevalcev v sodobnem svetu, za vedro in pogumno krščansko življenje in pričevanje.

Mariborski nadškof Franc Kramberger pa je dejal, da je Kristusovo vstajenje zagotovilo, da je poslednja zmaga na strani življenja. Kot je poudaril, je velika noč praznik upanja, je praznik, ki kristjane obvezuje, da so sodobnemu svetu priče tega upanja, nosilci te sreče in veselja.

Bogoslužje je opravil tudi evangeličanski škof Geza Erniša. Letos na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajajo tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković je tako vodil velikonočno liturgijo v Ljubljani.

Številni verniki so si nato privoščili še velikonočno kosilo, dan pa večinoma zaznamujejo pisani pirhi, šunka, hren in potica.