'Brat je s svojim telesom grel jamarko, nato po spominu narisal načrt jame'

"V 30 urah smo iz teme prišli do svetlobe in človeka iz teme dali pred sonce. Zgodba, ki odmeva tudi v tujini, in lahko smo ponosni, da imamo tako sposobne ljudi in reševalne ekipe," je po končani akciji povedal vodja regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. 

V akciji je sodelovalo 150 reševalcev, od tega 65 jamarskih reševalcev. Reševanje je trajalo 33 ur, minirali so kar 10 ur na petih različnih mestih in pri tem uporabili pol kilograma eksploziva. Vse ožine so morali razširiti, da so ponesrečenko na nosilih lahko varno izvlekli. 

Izvlek ponesrečene jamarke je trajal tri ure in pol, vključno z dvema počitkoma, da so preverili zdravstveno stanje. 

"Naredili smo vse, da bi našo Ano, izkušeno jamarko, čim prej spravili iz jame," je povedal vodja intervencije Luka Zalokar, sicer domačin in strokovnjak za miniranje v zaprtih prostorih. 

'Brat jo je grel s svojim telesom'

Pri načrtovanju miniranja jim je pomagal brat ponesrečenke, ki je bil v času nesreče ob sestri. Nato je po spominu narisal načrt jame in s tem pomagal minerjem pri določanju mest, kjer so uporabili eksploziv. Ker jama še ni raziskana, niso vedeli, kakšne so dimenzije ožin. 

"Brat jo je grel s svojim telesom, saj je ohranjanje temperature v jami najtežje,"  je o razmerah ob nesreči povedal Zalokar. 

Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Cerknica Matjaž Knap je pojasnil, da so ob pozivu morali zagotoviti tudi hrano, elektriko in spalne prostore za reševalno ekipo.

Vodja Slovenske jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek je ocenil, da je šlo za eno zahtevnejših reševalnih akcij, tudi zato, ker je bila ponesrečenka v nezavesti. Kot je dodal, po njihovih izkušnjah v zadnjih nekaj letih globina jame pri reševanju ni pomembna, težave povzročajo predvsem ožine. "Ali je jama globoka 300 ali 100 metrov, vedno je časovnica okoli 33 ur," je pojasnil.

Jamarka še vedno življenjsko ogrožena

Malo po 4. uri zjutraj nam je jamarska reševalka Mateja Mazgan Senegačnik, ki tako kot več 10 njenih kolegov zaradi zahtevne reševalne akcije dva dneva ni zatisnila očesa, sporočila, da so ponesrečeno 33-letno jamarko naposled le izvlekli iz ozke Vranjedolske jame pri Dolenji vasi pri Cerknici. Njeno stanje je bilo ob izvleku nespremenjeno – bila je v nezavesti, s poškodovano glavo, vendar je bila stabilna in odzivna na bolečinske dražljaje. 

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so za STA dopoldne sporočili, da je jamarka še vedno življenjsko ogrožena in da je stanje nepredvidljivo.

Zaradi njenega resnega zdravstvenega stanja je dvigovanje nosil s ponesrečenko potekalo počasi in nadzorovano, na določenih mestih tudi vertikalno. Ves čas dvigovanja sta jo spremljala zdravnica Tina Bizjak, ki je nadzorovala njeno stanje, pridružil se ji je tudi zdravstveni tehnik Samo Milanič. Ob morebitnem poslabšanju stanja bi dvigovanje nosil ustavili in se odločili, kdaj lahko nadaljujejo.

To k sreči ni bilo potrebno, saj je reševalcem uspelo. Takoj, ko so ponesrečenko na nosilih dvignili na površje, sta jo pregledala zdravnika – zdravnik gorske reševalne službe Peter Najdenov in anesteziologinja Martina Gubina. 

Ko so ponesrečenko izvlekli iz jame, so jo morali po strmem in blatnem terenu spraviti še do reševalnega vozila. Za okoli 300 metrov dolgo in strmo pot, za katero bi peš potrebovali manj kot 10 minut, so z nosili potrebovali 40 minut. Pri prenosu ponesrečenke je sodelovalo več kot 30 gasilcev. Vsakega gasilca, ki je držal nosilo, je zaradi spolzkega terena in čim manjšega premikanja ponesrečenke, varoval gasilski kolega. 

Zaradi poškodb glave je moral biti vsak gib reševalcev čim bolj usklajen in umirjen. Ko so poškodovano jamarko prinesli do reševalnega vozila, so jo ponovno pregledali in počasi premestili v reševalno vozilo, s katerim so jo odpeljali v Cerknico, nato pa s helikopterjem v UKC Ljubljana. 

"S tem smo zagotovili, da je v najhitrejšem možnem času prišla do zdravniške oskrbe in da smo se izognili jutranjim prometnim konicam ter nevarnosti novih nesreč," je za STA povedal vodja regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk, ki je pohvalil delo reševalcev v izjemno zahtevnih razmerah.

"Težko opišem, kako je biti del takšne ekipe, kot je jamarska reševalna služba. To je nekaj posebnega, zelo si pripaden, timsko delo je pogoj, hkrati pa se tu sklepajo velika prijateljstva. To občutimo vsi in le tako smo lahko uspešni pri reševanju. Naše uspešno delo pa gre seveda pripisati tudi številnim vajam, ki jih izvajamo večkrat letno," nam je ob tem povedala Mazgan Senegačnikova. 

"Ob vsej strokovnosti in izurjenosti je tudi paradoks, saj gre vseeno za prostovoljstvo, na čemer sloni naš sistem," je povedal državni sekretar za koordinacijo delovanja URSZR Rudi Medved in jamarjem obljubil finančno pomoč ter ustrezno opremo. 

Ozko jamo minirali več ur

Kot smo poročali, so jamarski reševalci, ki so z eksplozivom širili najožje dele Vranjedolske jame, zaključili z delom sinoči okrog 18. ure. Ostali reševalci, ki so prišli na pomoč iz cele Slovenije, pa so pripravili vse za varen prenos ponesrečene jamarke. Okrog 23. ure so začeli z dvigom iz globine približno 100 metrov. 

V reševalni akciji so poleg jamarskih sodelovali tudi drugi reševalci. Regijski štab Civilne zaščite za Notranjsko je poskrbel za logistično podporo jamarjem, da bi kar najhitreje potegnili svojo kolegico iz podzemnih globin. Ker je šlo za novo jamo, je njihovo delo potekalo na podlagi skice, ki je bila minerski službi v pomoč pri širitvi ožjih predelov. Ves čas so bili v kontaktu z ekipo v jami prek jamskega telefona.

Kot je znano, je v novo, še neraziskano jamo v bližini Dolenje vasi pri Cerknici v soboto odšlo šest jamarjev. Ko se je na globini okoli 100 metrov zgodila nesreča, je eden od njih prišel iz jame in obvestil reševalne službe. 

V reševalni akciji je sodelovalo prek sto reševalcev in pripadnikov drugih služb. Da ne bi prišlo do podhladitev, so v jami uredili dve t. i. topli točki z ogrevanimi bivaki, eno za poškodovanko in ožjo ekipo ter eno za oskrbovalno ekipo.