Tri leta ni bilo iz Postojnske jame nobene novice o 'zmajčkih', katerih izleganje je spremljal ves svet. Čeprav je bilo možnosti, da bi se iz 64 jajčec izlegla in preživela kakšna ličinka, minimalna, so se na koncu mladički izlegli iz več kot tretjine jajčec. V Postojnski jami so tako upravičili ugled zibelke speleobiologije, saj se je izleglo kar 22 ličink. Potem ko o malih človeških ribicah in njihovem napredku ni bilo nobene novice več, so danes iz Postojnske jame sporočili, da ribice rastejo.
"Posebej zanje smo razvili podzemni laboratorij, kjer smo v skrbno nadzorovanih razmerah usmerjali in spremljali njihov razvoj. Ličinke so namreč izjemno občutljive: pretijo jim različne okužbe, ki so lahko usodne. Bali smo se, kako bodo sprejemale hrano, kakšna bo njihova 'socializacija'. Globoko v podzemlju, daleč od oči javnosti, so številne skrbi terjale neprestano pripravljenost, ne glede na čas v dnevu. Ena napaka bi lahko pomenila izgubo vseh 22 dragocenih 'zmajčkov'. Še posebej težko nam je bilo, ko je kmalu po izleganju poginila prva ličinka. Vendar se lahko danes – po treh letih – pohvalimo, da tudi edina. Znanstveniki niso navdušeni le nad izredno visoko stopnjo preživetja embrijev (kar 92-odstotno), temveč tudi nad hitrim razvojem. 21 mladičkov je zdravih, so pravcate 'replike' odraslih ribic in bodo kmalu prvič na ogled javnosti. Pod strogo določenimi pogoji, seveda," so sporočili.
Viktor dobil novo nogico
Skrbniki 'zmajčkov' so sporočili, da je bilo dogajanje v akvarijih v zadnjih dveh letih zelo razburljivo, tudi zato ker so mladički z odraščanjem začeli tudi meriti moči med seboj. "Po lanskem spopadu dveh juvenilov je eden utrpel grde poškodbe zadnje okončine. Poškodovanca smo takoj ločili, ga oskrbeli in spremljali 24 ur na dan. Pazili smo, da se rana ne bi okužila s plesnijo, kar bi ogrozilo njegovo življenje. Ko so strokovnjaki že razmišljali, da bo potrebna amputacija, se je zgodilo nepričakovano. Poškodovani del nogice je enostavno odpadel," so povedali. A 'zmajčku', ki so mu nadeli ime Viktor, je v letu in pol zrasla nova noga. "Čeprav je iz starejše literature poznano, da lahko človeška ribica regenerira okončine in tudi plavutno gubo repa, je kontinuirano spremljanje in fotografiranje regeneracije okončine juvenila omogočilo, da smo opisali morfologijo in časovni potek regeneracije, kar do zdaj še ni bilo narejeno. Gre torej za enega prvih kronoloških opisov tega izjemnega procesa pri tej skrivnostni prebivalki podzemnih voda Dinarskega krasa," je povedala Lilijana Bizjak Mali iz Biotehniške fakultete.
Ameriški biolog Stanley Sessions je postopek regeneracije slikovito opisal kot "čarovnijo, ki je ljudje ne zmoremo". To čarovnijo pa večinoma ustvarjajo matične celice. "Človeške ribice lahko zelo preprosto aktivirajo svoje matične celice, dognanja, povezana s tem, pa so lahko zelo pomembna za medicino," je še povedal.
"Zanimivo je, da se Viktor sploh ni trudil zaceliti poškodovane noge, ampak se je je preprosto znebil," je v šali dodal jamski biolog Primož Gnezda. Še bolj zanimivo je, da je po letu in pol nova desna nogica popolnoma enakovredna levi. Viktor se že lepo opira nanjo in se sprehaja po svojem akvariju.
Selitev 'zmajčkov'
Pomemben premik v laboratoriju Postojnske jame je bila tudi selitev dveh mladičkov v večji akvarij. "To je velik trenutek zanju. Zdaj so mladički že tako veliki, da jim posode, v katerih so od izleganja, kmalu ne bodo več zadostovale," je razložil Gnezda. Mladički, ki so ob izleganju merili le 1,7 cm, namreč merijo že skoraj 12 cm. "Postopoma začenjamo selitve vseh mladičkov, zato bomo potrebovali veliko akvarijev. Želimo si, da bi nekatere kmalu lahko predstavili tudi širši javnosti in bi lahko vsak obiskal te neverjetne živali ter slišal posebne zgodbe iz našega edinstvenega podzemnega laboratorija," pa pravi Katja Dolenc Batagelj, ki od začetka vodi ekipo laboratorija.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.