Z današnjim dnem se je začel evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu. Med raki je rak materničnega vratu izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija maja 2018 pozvala k boju za eliminacijo raka materničnega vratu kot javnozdravstvenega problema. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70 do 90 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za tem rakom. Enako velja za ženske, ki so bile cepljene proti HPV (človeškim papilomavirusom) še pred prvo okužbo, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz). Namreč, če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela, izjemno majhna.
Trend zmanjševanja incidence raka materničnega vratu, visoka udeležba v programu ZORA in povečevanje precepljenosti proti HPV v zadnjih letih nedvomno kažejo, da je Slovenija, podobno kot nekatere druge države z dobro organiziranim presejalnim in cepilnim programom, na poti, ki jo je spomladi leta 2018 začrtala Svetovna zdravstvena organizacija – na poti k eliminaciji raka materničnega vratu. Možno je, da bo Slovenija med prvimi v Evropi, ki bo uspela ta cilj doseči. Če želimo to doseči, pa je potrebno ohranjati vsaj 70-odstotno pregledanost žensk v programu ZORA, 90-odstotno zdravljenje odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu in doseči 90-odstotno precepljenost deklet proti HPV.
Lani povečali precepljenost za 10 odstotkov
Precepljenost proti okužbam s HPV v zadnjih treh letih v Sloveniji narašča. "V zadnjem letu se je precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti okužbam s HPV pri deklicah v 6. razredu osnovne šole povečala za kar 10 odstotkov (iz 49,5 % v letu 2017/18 na 59,3 % v letu 2018/19)," pojasnjuje dr. Nadja Šinkovec Zorko (Nijz). Precepljenost deklic proti HPV je bila v letu 2018/19 najvišja v koroški regiji in je znašala kar 86,9 odstotka, najnižja pa v ljubljanski regiji, kjer je znašala 48,5 odstotka. "Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe v svetu in tudi v Sloveniji. Vsaj polovica ljudi, ki so spolno aktivni, se v življenju okuži s HPV. Več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu nastane prav kot posledica okužbe s HPV, humani papilomavirusi pa lahko povzročajo tudi nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice," opozarja Šinkovec Zorkova.
Program ZORA prinesel velik napredek
Velik napredek na poti eliminacije raka materničnega vratu je dosegel tudi državni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA), ki je aktiven že od leta 2003. "Slovenske ženske so program ZORA dobro sprejele in več kot 70 odstotkov se jih redno udeležuje presejalnih pregledov. Programa ZORA se še vedno premalo udeležujejo ženske med 50. in 64. letom starosti in ženske v regijah Murska Sobota in Koper. Zaskrbljujoče je tudi zmanjševanje pregledanosti v regiji Kranj," opozarja dr. Urška Ivanuš, vodja Državnega programa ZORA z Onkološkega inštituta Ljubljana. Organizirano presejanje v Sloveniji že kaže učinke na populacijski ravni, saj se je po uvedbi tega programa incidenca raka na materničnem vratu prepolovila.
V zadnjih letih v Sloveniji z rakom materničnega vratu letno zboli okoli 120 žensk in umre okoli 40 do 50 žensk. S tem se Slovenija že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka, kar je izjemen uspeh, saj je bila incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji v preteklosti med največjimi v Evropi.
POZIV ŽENSKAM: Ženske med 20. in 64. letom naj se redno udeležujejo presejalnih pregledov ZORA pri osebnem ginekologu vsake tri leta. Prav tako velja poziv k odločitvi za cepljenje proti HPV. |
Kaj je rak materničnega vratu?
Rak materničnega vratu je posledica okužbe s humanim papilomskim virusom (HPV), ki lahko pri majhnem deležu okuženih žensk, ki imajo hkrati še druge, ne povsem znane dejavnike tveganja, povzroči spremembo zdravih celic v rakave. Te celične spremembe potekajo počasi in postopno več let. V tem obdobju se zdrave celice najprej spremenijo v predrakave, ki imajo že nekatere rakave lastnosti, vendar se ne delijo nenadzorovano, ne rastejo invazivno in ne zasevajo. Iz njih se, če jih ne zdravimo, postopno razvije rak. Ginekolog lahko s testom PAP (brisom materničnega vratu) predrakave celice odkrije in pravočasno zdravi.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.