Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je povabil veleposlanike držav EU v Sloveniji na predstavitev in pogovor o predlogu zakona o zaščitni ekološki coni in epikontinentalnem pasu. Podobnik je poudaril, da je glavni motiv za razglasitev zaščitne ekološke cone aktivno ravnanje jadranske države za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za ohranitev celovitosti morskega ekosistema Jadrana, svojih teritorialnih voda in obalnih območij.
Veleposlanike je na srečanju med drugim zanimalo, zakaj zunanja meja zaščitne ekološke cone poteka po vzporedniku 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine. Strokovnjak mednarodnega pomorskega prava Miha Pogačnik, ki se je tudi udeležil srečanja, je poudaril, da je meja začasna, končna meja pa bo določena sporazumno oziroma bo predmet usklajevanja s sosednjima državama.
Sledi arbitraža?
Veleposlaniki so tudi želeli izvedeti, ali bo, če Slovenija in Hrvaška ne bosta dosegli dogovora, sledila arbitraža. Podobnik je pojasnil, da je arbitraža eden od legitimnih instrumentov, vendar pa so po njegovem mnenju pomembnejši drugi instrumenti, predvsem pogovor in dialog. Pogačnik je še dodal, da je za postopek arbitraže, ki je lahko izjemno dolgotrajen, potreben sporazum med obema državama, ki med drugim določa, kdo je arbiter, predvsem pa, kaj je razlog za arbitražo.
Veleposlanike je zanimalo tudi, zakaj se je Slovenija prav zdaj odločila za sprejem zakona. Podobnik je poudaril, da je Hrvaška že razglasila svojo ekološko-ribolovno cono, to pa namerava storiti tudi Italija. Glede na to, da meja na morju še ni določena, mora Slovenija pravočasno zaščititi svoje interese in zagotoviti ustrezno ekološko zaščito dela epikontinentalnega pasu, ki ji pripada v skladu z mednarodnim pravom in notranjo zakonodajo, je poudaril.
Podobnik je sicer na srečanju, ki se ga je udeležilo 16 veleposlanikov oziroma predstavnikov veleposlaništev v Sloveniji, poudaril, da se zaradi vse močnejših pritiskov in vplivov različnih dejavnosti zmanjšuje biološka raznovrstnost in s tem gospodarski pomen morja. Zato se v zadnjem desetletju pospešeno spreminja pravni status morij, in sicer z razglašanjem zaščitnih ekoloških con, katerih osnovni namen je preprečevanje onesnaževanja in drugih škodljivih ravnanj v morskem okolju ter ohranjanje in upravljanje z morskimi bogastvi. Izpostavil je tudi, da mednarodno pravo daje državam pravico vzpostavitve con, katerih namen je varstvo in ohranitev morskega okolja.
Pravna podlaga za sprejetje zakona
Pogačnik je veleposlanikom pojasnil pravno podlago za sprejetje zakona. Ta je predvsem mednarodno pravo, posebej Konvencija ZN o mednarodnem pomorskem pravu iz leta 1982, ter pravo in usmeritve EU. Poudaril je, da so določbe predloga zakona v skladu s sporazumom med vladama SFRJ in Italije o razmejitvi epikontinentalnega pasu med državama z dne 8. januarja 1968 in pogodbo med SFRJ in Italijo, podpisano v Osimu 10. novembra 1975.
Iz tega izhaja dejstvo, da ima Slovenija svoj epikontinentalni pas, hkrati je to pravna podlaga, na podlagi katere lahko Slovenija razglasi svojo zaščitno ekološko cono. Poleg tega je predlog zakona pripravljen v skladu s slovenskim pomorskim zakonikom, ki predvideva možnost izvrševanja suverenih pravic, jurisdikcije in nadzora nad morsko površino, morskim vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem onkraj meja državne suverenosti, je še poudaril Pogačnik.
