Na naše uredništvo so se obrnili trije bralci, ki so bili kot osebni vozniki zaposleni na egiptovskem veleposlaništvu v Sloveniji, katerega predstavnica je Heba Sidhom. Kot trdijo, so delo opravljali brez kakršnih koli zaposlitvenih pogodb, poleg tega pa naj bi jim bile kršene tudi številne druge pravice.
Kot pojasnjujejo vozniki, je bilo vsakemu od njih (delali so drug za drugim in ne hkrati) na začetku rečeno, da bodo z zaposlitveno pogodbo počakali kakšen mesec, da obe strani v tem času vidita, ali sta zadovoljni. Čas je mineval, pogodb pa ni bilo. "Edina pogodba, ki sem jo podpisal še v času prejšnjega veleposlanika, je bila v angleškem jeziku. Rekli so mi, da je to za evidenco kot finančni izdatek moje plače za pokritje blagajne v Egiptu," pojasnjuje eden od voznikov. Pogodba, ki ni napisana v slovenskem jeziku, pa po naši zakonodaji sploh ni veljavna.

Tudi sicer, pravijo, so delo opravljali v nevzdržnih razmerah. Veleposlanica naj bi od njih zahtevala, da so ji na voljo 24 ur na dan, tudi sobote in nedelje ter da jo vozijo po 12 ali 13 ur skupaj, brez možnosti počitka in odmora za malico. "Ko sem ji nekoč rekel, da bi šel vmes nekaj pojest, je čisto ponorela. Govorila je v arabščini, nisem je razumel. Povedal sem ji, da mi tako počitek kot malica pripadata po zakonu, pa mi je zabičala, naj ji nikoli več ne omenjam slovenske zakonodaje," opisuje drugi voznik. Kot pravi, so bili dnevi, ko jo je v avtomobilu čakal več ur, pa ni smel niti na sanitarije.
Na cesti so po njenih navodilih z avtomobilom morali delati prometne prekrške, s čimer so ogrožali svoja življenja in življenja drugih udeležencev v prometu, še pravijo. Nadur naj jim ne bi plačevali, regresa niso dobivali, veleposlaništvo naj ne bi plačevalo niti obveznih prispevkov za svoje delavce. Enega od njih naj bi veleposlanica odpustila brez pisne odpovedi ali odpravnine. "Ko sem nekega dne prišel po njo, sem pred hišo zagledal novega voznika. Napotili so me na veleposlaništvo. Tam mi je finančni ataše rekel, naj grem kar domov in da mi naslednji dan ni več treba priti. Nagnali so me kot psa," opisuje.
Odnos veleposlanice do zaposlenih naj bi bil skrajno ponižujoč. "S svojimi gospodinjami je ravnala dobesedno kot s sužnjami. Osebju je celo ukazala, da se med seboj ne smejo pogovarjati, doživljali smo pravi mobing," še pravijo vozniki, ki so nad takim ravnanjem pretreseni. Dva od njih sta se zato odločila za tožbo.
Osebni zgodbi enega od voznikov lahko prisluhnete v priloženih videoposnetkih! Njegov glas in podoba sta na njegovo željo zakrita.
Odvetnik: Naj jim izplačajo, kar jim pripada
Predstavništvo tuje države v drugi državi mora delovati v skladu z zakonodajo države sprejemnice, zavezano je vsem civilnopravnim zakonom, kar pomeni, da mora spoštovati pravni red in delovnopravno zakonodajo, po kateri vstopa v določene odnose v državi sprejemnici, tako s fizičnimi kot s pravnimi osebami, pojasnjuje odvetnik Damjan Mihevc, ki zastopa oba voznika.

"Na delovnem sodišču tožimo Egipt, posredno njihovo veleposlaništvo v Sloveniji, da je vstopilo v določen odnos s slovenskimi državljani (kar pomeni, da je prišlo do sklenitve delovnopravne pogodbe med slovenskimi državljani in Arabsko republiko Egipt na podlagi Zakona o delovnih razmerjih), v katerem so bile naše stranke oškodovane. Kršene so jim bile delovnopravne pravice, kot je nezakonito prenehanje delavnega razmerja in klasične pravice, ki gredo vsakemu delavcu – plačevanje socialnega zavarovanja, pravica do odmora, do regresa, plačevanje nadur ... Ne tožimo jih za restitucijski zahtevek, pač pa, da jim izplačajo, kar jim pripada," pojasnjuje Mihevc.
Kot pravi, so o primeru obvestili posebno komisijo na MZZ – Direktorat za mednarodno upravo in zaščito državljanov, ki naj bi tovrstne spore gladil, in tedanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, a odgovora niso dobili.
MZZ: Delovati bi morali v skladu s slovensko zakonodajo
Na zunanjem ministrstvu konkretnega primera ne želijo komentirati, so pa zapisali, da imajo tuja diplomatska predstavništva v Sloveniji poseben status na podlagi in v okvirih mednarodnega prava, predvsem dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. "V primeru domnevnih kršitev nacionalne zakonodaje so relevantna določila o imuniteti in nedotakljivosti, velja pa omeniti tudi člen, ki govori o dolžnosti spoštovanja zakonov in predpisov države sprejemnice ne glede na privilegije in imuniteto. Kar zadeva zaposlovanje lokalne delovne sile, tj. oseb s slovenskim državljanstvom ali prebivališčem v RS, se s strani tujih diplomatskih predstavništev kot delodajalcev ter slovenskih državljanov delojemalcev pričakuje sklepanje delovnopravnega razmerja v skladu s slovensko zakonodajo,“ so zapisali.
Veleposlanica molči
Za odziv smo seveda prosili tudi Hebo Sidhom, veleposlanico, na katero očitki letijo. V elektronskem sporočilu nam je odgovorila, da spoštuje slovenske zakone, da pa se bo komentiranja vzdržala, dokler postopki na sodišču še trajajo. Za komentar smo prosili tudi zunanje ministrstvo v Egiptu, a nam niso odgovorili.

Pravnica: Človekove pravice veljajo za vse!
O tem, kakšno je primerno oz. neprimerno vedenje za veleposlanika, smo se pogovarjali z dr. Vasilko Sancin, pravnico in docentko mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot pravi, je v takih primerih priporočeno, da se prizadeti posamezniki obrnejo na ministrstvo za zunanje zadeve, da se po diplomatski poti skuša najti ustrezno rešitev. Država se namreč vedno lahko odloči, da bo svojim državljanom nudila diplomatsko zaščito nasproti drugi državi.
"Človekove pravice veljajo za vse. Odvisno od konkretne situacije pa je, ali bi jih lahko posameznik sodno uveljavljal pred sodišči, kar je povezano z imuniteto veleposlanika," pravi na trditve voznikov, da jim je bila kršena pravica do odmora, malice in celo sanitarij. Vendar pa tudi od imunitet obstajajo določene izjeme, med katere bi po njenem mnenju lahko sodili tudi primeri, povezani z zaposlovanjem in plačevanjem za delo. "Sodna praksa je različna, nekatera sodišča držav sprejemnic niso priznala imunitete v primerih in so dopustila tožbe."
Ker ima veleposlanik imuniteto, za prekrške na cesti – čeprav jih dela po njegovih navodilih – odgovarja voznik. "Voznik, če je slovenski državljan, v Sloveniji nima imunitete in je lahko preganjan. Torej bi moral v sodnem postopku dokazovati dejansko stanje in se sklicevati na vse relevantne okoliščine. Diplomatsko vozilo pa – ne glede na to, kdo ga vozi – ne sme biti predmet nikakršne preiskave, rekvizicije, zaplembe ali izvršbe," pojasnjuje Sancinova.
Na vprašanje, do katere mere se mora zaposleni prilagoditi državi, za katere veleposlaništvo gre in ali je primerno, da veleposlanik svojemu osebju ukaže, da se ne sme pogovarjati med seboj, dr. Sancinova odgovarja, da gre tu za ravnotežje med navadami države, ki jih mora zaposleni spoštovati in morebitnimi kršitvami človekovih pravic.
Številne menjave osebja po njenem mnenju niso sporne. "Tu ni mednarodnopravnih pravil. Veleposlanik se lahko o tem odloča v skladu z navodili njegovega ministrstva, vse spremembe oseb pa mora ustrezno notificirati ministrstvu za zunanje zadeve."
Največja kazen, razglasitev za persono non grato, malo verjetna

V Sloveniji mandat tujemu veleposlaniku velja štiri leta. Razlog za izredno prenehanje so lahko napetosti med državama, prenehanje ene od držav ali vedenje veleposlanika, zaradi katerega je lahko razglašen za t. i. persono non grato (lat. nezaželena, nesprejemljiva oseba).
Persona non grata je institut, ki se lahko uporabi tudi zaradi osebne neprimernosti diplomata, v praksi največkrat takrat, ko njegovo ravnanje ogroža javni red in varnost (vohunjenje, prepovedana trgovina z drogami, terorizem itd.). Pravico, da veleposlanika razglasi za persono non grato, ima predsednik republike na predlog vlade, ki ga pripravi minister za zunanje zadeve. Država pošiljateljica mora takšno osebo odpoklicati ali zaključiti njeno funkcijo v misiji. "Gre za precej hudo sankcijo diplomatskega prava, ki ponavadi rezultira v enakem povračilnem ukrepu, zato se države zanjo odločajo posebej premišljeno," zaključuje Sancinova.
KOMENTARJI (265)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.