Velenjski župan zaradi napovedi o zvišanju cene toplote pisal Golobu

V odprtem pismu, ki ga je naslovil na predsednika vlade Roberta Goloba in vsa odgovorna ministrstva, je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol zapisal, da je Termoelektrarna Šoštanj (Teš) v sredo posredovala dopis, da se z dvigom variabilne cene toplotne energije dviguje cena toplote za končne odjemalce (gospodinjstva in gospodarstvo) za več kot 108 odstotkov in da naj bi se ta cena v prihodnjih mesecih še povečevala. "To je za nas nesprejemljivo, sploh ob vedenju, da občutimo vsakodnevne posledice proizvodnje električne energije, danes pa še posebej posledice uvoza tujega premoga," je navedel.

"Nikakor ne moremo pristati na dejstvo, da zaradi reševanja energetske situacije Slovenije prebivalci in gospodarstvo našega mesta zaradi uporabe toplotne energije iz Teša postanemo talci, saj uvoz tujega premoga ni niti naša želja niti potreba, temveč želja in potreba države," je v pismu nadaljeval župan.

Spomnil je na težave, s katerimi se zaradi uvoza tujega premoga sooča lokalno prebivalstvo, in na pozive energetskim družbam k iskanju ustreznih rešitev za zajezitev onesnaženja, za zaščito njihovega zdravja, nepremičnin in za čim bolj kakovostne pogoje bivanja. 

Omenil je tudi zahtevo velenjskega mestnega sveta, da Teš in Premogovnik Velenje najkasneje do konca marca prestavita lokacijo razkladanja premoga, za kar naj bi postopki sicer po sredinih zagotovilih Premogovnika Velenje že stekli."Raztovarjanje uvoženega premoga na trenutni lokaciji namreč občutno vpliva na kakovost bivanja krajanov v neposredni bližini. Lokalna skupnost bo v nasprotnem primeru uveljavljala vsa pravna sredstva, da bo preprečila uvoz premoga v Šaleško dolino," je poudaril. 

 V Šaleški dolini tudi zahtevajo, da cena toplotne energije zanje ostane nespremenjena, je v pismu ponovil Dermol. 

Goloba je prosil, da pripomore k zamrznitvi vseh aktivnosti energetskih družb glede sprememb cene toplotne energije, želi pa si tudi skupnega sestanka, na katerem bi se poenotili glede medsebojnih poslovnih odnosov, predvsem glede reševanja energetske situacije na račun prebivalk in prebivalcev Šaleške doline.

V Velenju danes gostili konferenco o prestrukturiranju Saša regije

Na konferenci o prestrukturiranju Saša regije, ki je danes potekala v Velenju, je po oceni velenjskega župana Dermola prišel čas, ko je treba spremeniti način razmišljanja. V velenjski občini čutijo odgovornost do okolja in skupnosti, je zatrdil. Če bodo med ljudmi ustvarili prepotrebno zaupanje, bodo vse spremembe v sklopu prestrukturiranja veliko lažje, je prepričan.

V Saša premogovni regiji so pripravljeni, vendar potrebujejo partnerje – državo in Evropsko komisijo, s katerima se bodo usklajevali in iskali rešitve, kajti izzivov v prestrukturiranju bo zelo veliko, je opozoril velenjski župan. Večkrat je tudi poudaril, da ni vse v finančnih sredstvih, veliko je v ljudeh.

Meni tudi, da bodo sledili zelenemu prehodu in tranzicijo opravili tako, kot si vsi želijo. Najprej pa je treba identificirati velike projekte in v naslednjih letih iskati dodatne finančne vire, saj sredstev za vse projekte ne bo dovolj. Treba je podpreti dobre projekte, je še dejal Dermol.

Koprivc: Za pravični prehod premogovniških regij 250 milijonov evrov

Konference v Velenju se je udeležila tudi delegacija Evropske komisije, ki jo vodi Sofia Alves (direktorica v Generalnem direktoratu za regionalno in mestno politiko), ter predstavniki Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pod vodstvom državnega sekretarja Marka Koprivca. 

Koprivc je ob tem izrazil zadovoljstvo, da sta bila skupaj s Programom evropske kohezijske politike  2021-2027 potrjena tudi Območna načrta za pravični prehod za obe premogovniški regiji. "V Sloveniji sta dve premogovniški regiji. Poleg Savinjsko-šaleške (SAŠA) regije, kjer smo danes, tudi Zasavje," je povedal Koprivc in dodal, da je za pravični prehod obeh regij namenjenih dobrih 250 milijonov evrov. Prvi razpisi za koriščenje sredstev za pravični prehod Saša regije in Zasavja iz premoga bodo po besedah Koprivca objavljeni marca. 

"Na vseh nas pa je, da s kvalitetnimi projekti prispevamo k temu, da bo prehod premogovniških regij za vse vključene deležnike čim lažji in v korist vseh prebivalcev v regiji," je še poudaril Koprivc.

Alvesova pa je v nagovoru poudarila pomen prehoda na podnebno nevtralnost. Po njenih besedah so premogovniške regije postavljene pred zelo velike izzive in prav reševanju teh težav je namenjen sklad, ki ga prinaša novo finančno obdobje – Sklad za pravični prehod.

"V okviru Evropskega zelenega dogovora je bil vzpostavljen mehanizem pravičnega prehoda prav zato, da nobena regija ne bi bila zapostavljena. Vključuje sklad za pravični prehod, ki bo v obdobju 2021–2027 namenil 19,2 milijarde evrov regijam, ki jih je prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel. Od vseh na državni, regionalni in lokalni ravni v Sloveniji pričakujemo, da bodo pripomogli k hitrejši uveljavitvi dobrih projektov – zato je leto 2023 ključno za zagon investicij. Izkoristimo to priložnost in naredimo iz pravičnega prehoda zgodbo o uspehu prihodnjih generacij v tej regiji," je dejala.

Članom Evropske komisije so na konferenci predstavili vodilne projekte regijskega pomena pod okriljem velenjske občine, s katerimi gradijo novo mesto Velenje. Med njimi je projekt revitalizacije Stare elektrarne, ki jo želi občina čim prej preoblikovati v industrijsko-izobraževalni park Center prihodnosti. Tako bi postala generator izobraženih človeških virov, uspešnih inovacij na področju gospodarstva, obnovljivih virov energije in varovanja okolja.

Predstavili so tudi projekt Industrijsko-tehnološki park. Z njegovo izgradnjo v poslovni coni Stara vas želijo zadržati hitro rastoča tehnološka podjetja v Saša regiji in privabiti nova podjetja iz okolice. Namenjen bo proizvodno naravnanim zagonskim in inovativnim podjetjem. Objekt predstavlja pomembno razvojno infrastrukturo skupne velikosti 5000 kvadratnih metrov.