Ravnatelj Ivan Planinc z Osnovne šole Gorica v Velenju pravi, da so na šoli do sedaj organizirali že sedem božično-novoletnih bazarjev in skupaj zbrali 14.738 evrov. Zaradi zahtev, da ne smejo na izdelke pisati cen, pač pa jih lahko ponujajo v zameno za prostovoljne prispevke, so se na šoli odločili, da ne bodo več prirejali bazarjev, kot kaže pa tudi dobrodelnih koncertov ne.
"Za zbiranje in dodeljevanje sredstev skrbi izključno šolski sklad, ki ga vodijo starši. Ravnatelji njihovo delo le spremljamo in pomagamo pri realizaciji. Ves denar je bil namenjen za pomoč učencem iz socialno šibkih družin ( plačilo prehrane, šole v naravi, ekskurzij, vstopnin na kulturne prireditve, šolskih potrebščin) in nadarjenim učencem, ki so se udeležili raziskovalnih taborov, priprav na tekmovanja, tekmovanj, projektov in podobno. Del sredstev je sklad namenil tudi za sodobno učno tehnologijo in učne pripomočke (interaktivne table, projektorji, učila)," pripoveduje Planinc, ki je nad predlogom Finančne uprave (Fursa) zgrožen.
"Poleg bazarja smo šolski sklad bogatili tudi z dobrodelnimi koncerti. Tudi teh ne bomo več organizirali," pravi Planinc, to pa pomeni, da bodo v šolskem skladu zgolj sredstva, ki jih bodo zbrali s prostovoljnimi prispevki. Teh pa je žal (pre)malo, opozarja Planinc. "Izkušnje kažejo, da jih bo zelo malo. Naša šola v tem letu še ima sredstva za pomoč, v prihodnjem letu pa sredstev ne bo več," ugotavlja ravnatelj, ki izpostavlja: "Si predstavljate, da organiziramo dobrodelni koncert in na koncu ustvarimo izgubo, če zbrani prostovoljni prispevki ne bi pokrili sredstev za Sazas, ki jih mastno računa? Ali pa, da po koncu bazarja ugotovimo, da prostovoljni prispevki niso pokrili vseh materialnih stroškov?"
Planinc izpostavlja, da bodo s tem ukrepom najbolj prikrajšani otroci. "Vedno smo se skupaj z učenci in starši trudili, da smo bili pri izdelovanju izdelkov inovativni in ustvarjalni. To je bila odlična priložnost, da so učenci razvijali svoje ročne spretnosti in izdelali izdelek, ki ga je bilo potrebno prodati na tržnici. Pri tem so si pomagali, razvijali prijateljstvo in svojo domišljijo," opozarja ravnatelj.
Planinc podpira ravnatelje, ki menijo, da prostovoljni prispevki niso in ne morejo biti prava rešitev. "Če se ne bo našla ustrezna rešitev, na naši šoli bazarjev in dobrodelnih koncertov v prihodnje ne bomo več organizirali. Žal bodo prikrajšani tisti otroci oziroma družine, ki potrebujejo solidarnostno pomoč. Potrebujejo jo pa zato, ker država ne zna poskrbeti, da nekateri ljudje ne bi živeli na pragu revščine," še opozarja.
Furs rešitev vidi v prostovoljnih prispevkih
Finančna uprava je sporočila, da so šolski bazarji, kjer prodajajo izdelke, ki so jih naredili otroci, učitelji in njihovi starši, pridobitna dejavnost, zato morajo šole ravnati po pravilih, ki veljajo v tem primeru. Za vsak prodani izdelek bi šola morala izdati račun in ga potrditi. A, ker šole gotovinskega plačevanja nimajo, so se številni ravnatelji odločili, da bazarja ne bodo več organizirali. To pa za celotno skupnost predstavlja velik problem, saj so bazarji pomemben vir sredstev za šolski sklad, s katerim pomagajo predvsem otrokom iz socialno šibkejših družin. Na Fursu so sicer pojasnili, da zakon o davku na dodano vrednost določa, da gre pri prodaji blaga na dobrodelni prireditvi za dobavo, ki je predmet DDV, zato je treba izdati račun in ga pri gotovinskem poslovanju tudi davčno potrditi. Če pa dobrodelna prireditev poteka na podlagi prostovoljnih prispevkov, kar pomeni, da kupci za izdelke prispevajo kolikor sami želijo, pa šola ne potrebuje izdajati računov.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.