Znano je, da lahko na Davčni upravi RS (Durs) preverite, ali vam delodajalec plačuje prispevke za socialno varnost. To je storil tudi naš bralec, ki je od Dursa izvedel, da mu delodajalec že nekaj mesecev ni plačal prispevkov. Ob tem je poudaril, da je od davčnega kontrolorja, ki je zadolžen za podjetje, v katerem je zaposlen, želel izvedeti, katere postopke je Durs sprožil, da bi izterjal dolgove. "Na hitro me je odpravil. Dejal je, da mi zaradi varstva podatkov ne more razkriti, katere postopke izterjave so sprožili," pravi naš bralec, ob tem pa zaskrbljeno dodaja, da meni, da davčni inšpektorji ne ukrepajo in ne izterjajo davčnih terjatev, ki jih imajo delodajalci. Sprašuje se tudi, kaj bo z njegovo pokojnino, saj bo ta zaradi neplačanih prispevkov manjša. "To, da jih Durs ni izterjal, pa se bo verjetno kar pozabilo," je kritično dodal.
Ker so pomisleki našega bralca upravičeni, smo se po odgovore obrnili na Durs in jih prosili, naj nam razložijo, kako od neplačnikov izterjajo dolgove za delavske prispevke.
Potrdili so, da je podatek o tem, ali ima podjetje poravnane svoje obveznosti, davčna tajnost. Tajnost so tudi vsi postopki – od davčno-inšpekcijskih nadzorov do postopkov davčne izvršbe. A jasno je, da ima vsak zaposleni možnost in pravico, da na davčni upravi preveri, ali njegov delodajalec izpolnjuje obveznosti do njega osebno. Torej, če ste v dvomih, ali vam delodajalec odvajane prispevke za socialno varnost tudi zares plačuje, se nikar ne obotavljajte in zadevo preverite. Na vprašanje, ali je Durs morda omejil, kolikokrat lahko posameznik preveri ta podatek, so nam na Dursu odgovorili, da ne.
Ravnajte torej tudi preventivno in ne le ob sumu neplačevanja. Čim prej Durs ugotovi, da neko podjetje svojim delavcem ne plačuje prispevkov, tem bolje. Naj opozorimo, da ob eni poizvedbi za eno podjetje Durs preveri celotno stanje v tem podjetju.
Ob tem predstavniki Dursa dodajajo, da nadzore nad podjetji izvajajo tudi sami, a kljub temu je vedno bolje, da dobijo konkretne vzpodbude od samih delavcev. "Ti prevečkrat čakajo predolgo. Delajo, čeprav vedo, da prispevki in druge obveznosti niso plačane. To pa počnejo zato, ker jih je strah za delovno mesto, za mesečni osebni dohodek," je za 24ur.com povedala predstavnica Dursa Tjaša Naraločnik.
A nikar naj vas ne bo strah – tako kot Durs ne sme vam razkriti določenih podatkov o vašem delodajalcu, tako vašemu delodajalcu ne sme razkriti, kdo izmed delavcev se je pri njih pozanimal o (ne)plačanih prispevkih. Pomembno pa je, da ste čim prej na jasnem, kakšen je vaš položaj – če delate za delodajalca, ki vam sicer odvaja, a ne plačuje prispevkov, pomeni, da delate za podjetje, ki ima težave. Nekateri delavci se sicer zavedajo, da prispevki niso poplačani, a zadovoljni so že s tem, da dobijo mesečno plačo in so zato tiho. A vprašajo naj se, kako dolgo bodo prejemali tudi to plačo? Če bodo predolgo molčali, bodo namreč ostali brez vsega. Obstaja velika verjetnost, da Durs ne bo mogel izterjati terjatev, saj bo podjetje ostalo brez prilivov in druge lastnine.
Kako se lotiti preverjanja?
Če se odločite, da boste preverili svoje (ne)plačane prispevke, to lahko storite preko sistema eDavki, in sicer z digitalnim potrdilom ali preko pooblaščenca. Možno je tudi vložiti pisni zahtevek na pristojni davčni urad. In kako "pridni" so delavci? Naraločnikova nam je dejala, da so lani prejeli skupaj 19.217 vlog, v prvih sedmih mesecih tega leta pa so prejeli že 15.770 vlog za razkritje podatkov fizičnim osebam (v primerljivem obdobju lani 12.117 vlog).
In kaj sledi? Kaj se zgodi, ko ugotovijo, da delodajalec delavcu ni plačal prispevkov? Ali oškodovanci lahko zaupajo Dursu, da bo storil vse, kar je zakonsko možnega, da delavci dobijo, kar jim pripada? Ko delavec vloži vlogo za preverbo plačanih prispevkov za socialno varnost, Durs preveri celotno podjetje in ne le njegovih prispevkov. "Takoj, ko ugotovimo, da nekaj ni plačano, gremo v akcijo," nam je dejala Naraločnikova. Neplačane prispevke pa izterjajo v postopkih davčne izvršbe.
Najprej se dolžniku "usedejo" na tekoči račun, banka pa zarubljena denarna sredstva nakaže na račun davčnega organa. In kaj, če so prilivi na transakcijskem računu nezadostni za poplačilo dolga? Takrat lahko davkarija izda sklep na denarne terjatve, če jih podjetje ima. To pomeni, da bo dolžnikov dolžnik oziroma dolžnik podjetja, ki delavcem ni poravnalo prispevkov, denarna sredstva nakazal direktno na račun davčnega organa in ne davčnemu dolžniku.
Pogosto Durs odredi tudi izvršbo iz premičnega premoženja, kar pomeni, da zaplenijo delovne stroje, vozila in podobno. Posegajo tudi po posebnih oblikah davčnih izvršb. Posebne oblike davčne izvršbe so izvršba iz nepremičnega premoženja in deleža družbenika v družbi ter premoženjskih pravic. Navedeno izvršbo izvaja sodišče, pogoj za uvedbo posebne oblike davčne izvršbe pa je, da premoženja ni bilo mogoče izterjati z drugimi načini izvršbe.
Kljub temu da imajo toliko možnosti za ukrepanje, pa se Durs sooča z določenimi težavami. Največja je ta, da četudi davčni organ nemudoma reagira z izdajo sklepa o davčni izvršbi na denarna sredstva, se zelo pogosto zgodi, da dolžnik nima priliva denarnih sredstev pri banki. Tako kljub hitremu odzivu davčnega organa ni poplačil prispevkov.
Koliko so terjali in koliko izterjali?
Poglejmo še podatke o terjanem in izterjanem dolgu. Najprej, koliko je terjanega dolga: v prvi polovici letošnjega leta je bilo z izdanimi sklepi o davčni izvršbi terjanega za 176,3 milijona evrov dolga, in sicer le iz naslova prispevkov za socialno varnost. To je za kar 20,8 odstotka več kot v istem obdobju preteklega leta, ko je bilo terjanega 145 milijonov evrov dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost. V celem lanskem letu so iz omenjenega naslova terjali za 204 milijonov evrov dolga.
In koliko so uspeli izterjati? V preteklem letu je Durs z vsemi ukrepi davčne izvršbe uspel izterjati za 102 milijona evrov dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost, od tega v prvi polovici leta 62,7 milijona evrov. V prvi polovici letošnjega leta pa je bilo iz naslova prispevkov za socialno varnost izterjanega za 38 milijonov evrov.
Številke so same po sebi zgovorne, težave s plačilno nedisciplino pa se očitno poglabljajo. Tega ne zanikajo in ne skrivajo niti na Dursu. "Ob vsem tem bi radi poudarili še, da je Davčna uprava RS pri izvajanju davčnih inšpekcijskih nadzorov nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost v preteklih letih, posebej pa še v letu 2009 in v začetku 2010, zaznala bistven porast nepravilnosti," so nam sporočili. Zavedali so se, da bodo morali dodatno poostriti nadzor, kar so tudi storili, in sicer leta 2010. "Na podlagi tako poostrenega nadzora je bilo v obdobju od januarja 2011 do junija 2012 opravljenih 1807 davčnih nadzorov in pri tem dodatno obračunanih obveznosti v višini 21.329.232,16 evra," so nam dejali na Dursu.
A kljub poostrenemu nadzoru še vedno ugotavljajo precej kršitev na področju plačevanja prispevkov za socialno varnost. V večini primerov so ugotovili, da so plače zaposlenim izplačane v gotovini ali na njihove transakcijske račune, pri tem pa obračuni davčnih odtegljajev in obračuni prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja (REK obrazci) davčnemu organu niso predloženi. Kaj to sploh pomeni? Na kratko to, da vam delodajalec ni plačal prispevkov in akontacije dohodnine.
In zato Durs opozarja – reagirajte! Ne le v svojem podjetju, temveč tudi morda pri nekem podjetju, za katerega ste slišali ali le sumite, da morda ne plačuje prispevkov. Res je, da davčni inšpektorji preverjajo vsa slovenska podjetja, a zavedati se je treba, da je teh ogromno. Seveda jim bo lažje in bodo prej odkrili nepravilnosti, če jih nekdo na to tudi opozori. Morda bo še dovolj časa, da se reši, kar se rešiti da – da za delavce izterjajo to, kar jim pripada. "Zaposleni imajo namreč prvi in zelo zgoden stik z nepravilnostmi na tem področju, pravočasno obveščanje davčne uprave o nepravilnostih pa bi povečalo možnost za še hitrejše in bolj učinkovito ukrepanje, saj lahko delodajalci in njihove odgovorne osebe po določenem času ostanejo brez premoženja, iz katerega bi bilo mogoče izterjati obveznosti," nam je dejala predstavnica Dursa Naraločnikova.
Pri tem pa na Dursu opozarjajo, da v postopkih glede izplačil prejemkov podatke pridobivajo tako od delodajalcev kot od zaposlenih. Od slednjih zahtevajo predložitev podatkov in dokumentacije v zvezi z izplačanimi prejemki iz delovnega razmerja. "Delavec je na podlagi zakonskih predpisov dolžan hraniti dokumentacijo, ki ima vpliv na njegovo davčno obveznost najmanj pet let, to dokumentacijo in morebitne podatke, s katerimi razpolaga, pa mora zagotoviti davčnemu organu na morebitno zahtevo," pravi Naraločnikova, kar pa pomeni, da boste imeli tudi dokaze, da se vam je zgodila krivica.
’Bom moral jaz plačati neplačano dohodnino?’
Ob tem pa je treba opozoriti na še eno stvar. Bralec nas je namreč spraševal, kaj se bo zgodilo, če njegov delodajalec ni odvajal akontacije dohodnine. "Najverjetneje bom moral sam poplačati dolg. Kaj pa bi drugega pričakoval v naši državi," je dejal kritično. A ko smo Naraločnikovo povprašali glede teh dvomov, nam je odvrnila, da ti nikakor ne držijo. "Nikakor ne terjamo delavcev, saj so dolžniki njihovi delodajalci. Delodajalce terjamo," je odločno dejala. Poudarila je sicer, da delavec sam ne more zahtevati preverbe, ali je dohodnina poplačana, a davčni sistem je tako zastavljen, da inšpektorji te zadeve izredno hitro odkrijejo. Takrat pa se takoj začne akcija, vprašanje pa je, koliko bodo pri izterjavi uspešni.
KOMENTARJI (267)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.