'Vedno več lastnikov gozdov ne ve, kje je njihov gozd'  

Slovenija je dežela gozdov. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. 1.180.281 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države. Veliko pa je tudi lastnikov gozdov, saj je lastnik gozdne posesti že skoraj vsak četrti Slovenec.

"Seveda v taki množici velja tudi gaussova krivulja. Veliko lastnikov je dobrih, nekaj je izjemno dobrih, nekaj pa tudi slabih," razloži Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije.

Vedno več lastnikov gozdov je doma v mestnih okoljih

"Vsem lastnikom so v pomoč gozdnogospodarski načrti, ki jih zavod izdeluje, v Sloveniji že skoraj 70 let, na nekaterih območjih na vsakih 10 let celo do 120 let. Glede tega imamo dolgo tradicijo," pravi Oražem. Ti načrti zagotavljajo trajen donos iz gozdov.

"Če lastniki gozdov gospodarijo skladno s temi načrti in nasveti, ki jih javnogozdarska služba Zavoda za gozdove nudi preko mreže revirnih gozdarjev, izobraževanj in drugih dogodkov za lastnike, so na dobri poti, da tudi za svoj gozd skrbijo tako, da bodo tudi naslednje generacije imele nekaj od tega," dodaja Oražem.

Glede strukture lastništva gozdov je trend v Sloveniji podoben kot drugje po Evropi. "Vedno več lastnikov je doma v mestnih okoljih in vedno več jih ne ve, kje je njihova lastnina. Z njo imajo manj kontakta, manj jo upravljajo. Običajno se je zavejo, ko pride do katastrofe, naravne ujme, podlubnikov ali česa podobnega. Takrat jih opomnimo, da morajo neka dela izvesti v določenem roku in takrat je njihova lastnina lahko za njih tudi obremenjujoča," opozori prvi mož Zavoda za gozdove.

'Imamo tudi množico lastnikov, ki je ekonomsko odvisna od gozda'

Na drugi strani pa imamo tudi veliko množico lastnikov, ki je ekonomsko odvisna od svojih gozdov. "Ti so običajno na svoj gozd bolj navezani, bolj redno v kontaktu z njim in tudi razumejo zakaj so nekateri ukrepi nujni v precej kratkih rokih," razloži Oražem.

Država nekaj instrumentov prisile, ki slijo lastnike k nujnim ukrepom ima, zlasti v primeru katastrof, medtem ko pri rednem poseku, ki je negovalno delo v gozdu, težko ukrepajo.

Takrat se lastnik odloča sam, ali bo v svoji lastnini posekal kakšno drevo ali ne: "Ko drevje postane prestaro, ko začne izgubljati kvaliteto, je seveda poseg z vidika ekonomike nujen, lastniki pa lahko to storijo ali ne. To je njihova lastninska pravica."

"Poskušamo krepiti zavedanje, da gozd ekonomsko nekaj pomeni. Za samo naravo gozda je pomembna njegova struktura, se pravi, koliko je mladega, starega, srednje starega gozda in koliko je podmladka," še pravi Oražem in doda: "Skozi ta ozaveščanja nekako skušamo prodreti v zavest manj vestnih lastnikov gozda, da je z gozdom potrebno aktivno gospodariti tako kot z vsako lastnino."

'Potrebno je hitro prilagajanje, ki pa ga drevje, ki raste 100 let ni sposobno'

Prihodnji izzivi so povezani zlasti s spreminjanjem podnebja, ki so precej hitri, pravi Oražem. "Dejstvo je, da je tudi v Sloveniji konec mirnega obdobja, tudi za gozd. Klimatske spremembe so prinesle svoje in zahtevajo hitrejše reakcije kot kadarkoli. Od lastnikov ali gozdarstva nasploh," razmere opiše Oražem.

"Potrebno je hitro prilagajanje, ki pa ga drevje, ki raste 100 let na nekem rastišču ni sposobno izvesti brez pomoči gozdarjev in lastnikov, včasih pa tudi z njihovo pomočjo tega ne zmore," opozarja direktor Zavoda za gozdove.

Oražem: "Slovenija je v položaju, kjer se stvari zelo hitro spreminjajo. Priča smo relativno hitremu zniževanju deleža smreke, prihajajo nove drevesne vrste. Na drugi strani pa prihajajo tudi nove bolezni, novi škodljivci, kar pa je lahko za gozd še bolj uničujoče kot samo dejstvo, da temperature rastejo."

V slovenskih gozdovih imamo 71 domačih drevesnih vrst

"Imamo domače drevesne vrste, od katerih ima vsaka svoj biološki ali genetski potencial, kje lahko preživi in kakšno je njeno tolerančno območje. Potem pa imamo tudi nekatere drevesne vrste, ki so ob zadnji poledenitvi Evrope, pred približno 12.000 leti, izginile, preživele pa so recimo v Severni Ameriki," razloži Oražem in opiše primer duglazije: "Z njeno vzgojo so poskušali tudi na Slovenskem, že 110, 120 ali več let nazaj. Uspešno se je izkazala na naših področjih kot povsem neproblematična, odporna na veter, težak sneg, podlubnike in podobno. Take drevesne vrste poskušamo v manjšem deležu pospeševati."

V slovenskih gozdovih najdemo 71 domačih vrstah in množico drugih, 'eksotov'. "S temi smo zelo previdni, tak je koncept slovenskega gozdarstva, ampak če se bo klima še bolj dramatično spreminjala je treba razmišljati o takih, ki lahko preživijo v še bolj suhem oziroma vročem podnebju," zaključi Oražem.

Že dvajseti izbor za najbolj skrbne lastnike gozdov v Sloveniji

Zavod za gozdove skuša promovirati dobro delo z gozdom, ki je hkrati varno in skladno s predpisi, tudi preko izbora najbolj skrbnih lastnikov gozdov. Letošnji je že dvajseti po vrsti, vsako leto pa v vsaki izmed 14 območnih enot izberejo enega takega lastnika, ki je vzor ostalim v svojem lokalnem okolju.

Kriteriji, ki so vsa leta enaki, so precej strogi. Ocenjuje se namreč, ali lastnik izvaja dovoljeno sečnjo, ali izvaja gojitvena in varstvena dela v gozdu, ali v rokih izvede naložene odločbe, je tudi ustrezno opremljen in ali deluje tudi v lokalnem okolju tako, da izobražuje ostale lastnike gozdov ter jim pomaga k varnejšemu in bolj skrbnemu delu z gozdom.

Nagrade ne podeljujejo zgolj za delo v zadnjem letu, temveč gre bolj za nagrado za življensko delo, pojasnjuje Oražem: "Letos bomo dobili že 280. lastnika, ki bo prejel nagrado za skrbnost. Kvalitete, ki jih mora imeti izbranec so predvsem dolgoročnost in sonaravnost. Nagrada je manjše praktično darilo, gre pa v bistvu bolj za moralno priznanje. Ti lastniki so v lokalnem okolju še bolj cenjeni in postanejo vzor primernega dela v gozdu."