Kot so včeraj razkrili v oddaji 24UR, so v medu odkrili prepovedane antibiotike, ki so ga čebelam dodajali slovenski čebelarji. Med je bil namenjen v Medex, kjer so tudi odkrili prepovedane snovi in o tem obvestili Upravo za varno hrano, ki je po dodatnih analizah skoraj tri tone medu poslala v uničenje. Tako na Upravi za varno hrano in na kmetijskem ministrstvu zagotavljajo, da med s tremi vrstami antibiotikov, ki so v čebelarstvu povsod po Evropi izrecno prepovedani, ni prišel na prodajne police in da po njihovih izračunih kontaminirani med tudi prek sive ekonomije ni prišel do potrošnikov. Primer se je zgodil pred letom dni. Eden od čebelarjev je pred našo kamero zatrdil, da so njegov vzorec medu zmešali z drugimi in da poznejše analize v njegovem medu niso pokazale vsebnosti antibiotikov, zato so njegov med pozneje še naprej odkupovali.
Kako vzpostaviti zaupanje v poštenost in kakovost medu pri več kot 11.000 čebelarjih, ki jih imamo v Sloveniji, in zakaj smo potrošniki še vedno na repu obveščenih, ko gre za takšne primere, nas je zanimalo. O tem se je Uroš Slak pogovarjal z vodjo inšpektorjev za varno hrano Andrejo Bizjak in predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem.

(Ne)obveščanje potrošnikov?
Bizjakova je zatrdila, da so vse tri čebelarje kaznovali, tudi čebelarja, ki je kot svoj med oddal med treh čebelarjev, zato je bilo treba z naknadnim vzorčenjem ugotoviti, kateri od teh treh je imel dodan antibiotik. Na vprašanje, zakaj niso potrošnikov obvestili, da so odkrili kar tri tone zdravju škodljivega medu, pa Bizjakova odgovarja, da uprava vedno obvešča, ko so potrošniki neposredno v stiku z živilom, ki je nevarno. "V tem primeru pa je šlo za vhodno surovino, ki jo je obrat uničil in še nimamo sistema rednega obveščanja." Ali je mogoče, da so ti čebelarji na črnem trgu prodajali med? Bizjakova poudarja, da so te čebelarje in tudi druge inšpektorji obiskali na domu, pregledali, kaj je bilo iztočeno, katere serije so bile oddane, katere ne, in pri enem od teh čebelarjev so morali uničiti 80 kilogramov medu in za 300 kilogramov je moral dokazati z izvidom, da je varen.
Na očitek, zakaj je moral najprej Medex odkriti nepravilnosti in je šele nato uprava vzorčila, pa Bizjakova odgovarja, da letno analizirajo približno 60 ali 65 vzorcev na različne ostanke. "Tudi mi odkrivamo določene ostanke zdravil, in ko je med ocenjen kot nevaren, tudi obveščamo. Ko je toliko vzorcev negativnih, pa je vsaka špekulacija, da je med z antibiotiki na trgu, neupravičena." Poudarila je, da delajo na podlagi statistične metode verjetnosti in variabilnosti in na podlagi dolgoletnih izkušenj. "Tudi nas ustrezne inštitucije Evropske komisije preverjajo, ali delamo pravilno in dovolj. Zaenkrat smo dobili zelo dobro oceno." Ob tem pa še poudarja, da je inšpekcija specializirana institucija z visoko usposobljenimi inšpektorji, ki vsak dan odkrivajo neskladnosti z zakonom in pravilnikom. "Vsak dan je v proizvodnem procesu najrazličnejših nosilcev živilske dejavnosti izločena določena vhodna surovina. Mislim, da v tem ni dodane vrednosti za potrošnika. Lahko pa bi imeli neki sistem sprotnega obveščanja o odkritih nepravilnostih neskladnosti nosilcev dejavnosti, kajti sistem za obveščanje o nevarnih živilih imamo, takšen, ki je evropsko primerljiv."

Noč: Sistem nadzora deluje
Tudi Boštjan Noč zatrjuje, da v Sloveniji deluje sistem nadzora in da je pomembno, da so te čebelarje našli, še preden je med prišel do potrošnikov. "Imamo 11 tisoč čebelarjev in nepošteno do njih je, da na podlagi treh čebelarjev na vse mečemo črno luč," poudarja Noč. "V Sloveniji imamo eksterni nadzor, ki ga izvaja država, in interni nadzor, ki ga izvaja čebelarska zveza, in imamo tudi tri sheme evropske kakovosti, kjer se tudi izvaja nadzor. Mislim, da je nadzor nad slovenskim medom eden najboljši v Evropi," še dodaja.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.