Obstajajo različne oblike daljših odsotnosti iz rednega delovnega pogona, prav vsem pa je skupno to, da se je treba z vodstvom, ponekod pa tudi s sodelavci precej vnaprej dogovoriti, kdaj in kako dolga bo odsotnost. Delo namreč mora biti opravljeno.
Dogovor je nujen tudi v javnem sektorju oziroma v panogah, kjer je sobotno leto pravica zaposlenega in ne le dobra volja delodajalca. Na univerzi ga mora potrditi rektor, ki to stori na osnovi programa, kaj in kako boš počel, kaj boš imel od tega ti, kaj fakulteta in kaj univerza.
V primeru univerze je sobotno leto opredeljeno v zakonu o visokem šolstvu, v kolektivni pogodbi pa, da je plačano. Da dobijo nadomestilo osnovne plače brez dodatkov. Problem pa je, da imajo javne univerze pri nas premalo resursov, da bi to omogočale vsem, ki si želijo.
Kulturnikom sobotno leto omogoča Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo omogoča v 52. členu, tisti, ki ga koristi dobiva plačo brez dodatkov. Vendar pa je ta možnost bolj kot ne mrtva črka na papirju in si jo izbori le redko kdo. Sicer utemeljeno prošnjo lahko namreč delodajalec zavrne zaradi na primer pomanjkanja finančnih sredstev
Ljudje vse bolj iščejo delovna mesta v podjetjih, ki omogočajo daljšo, po možnosti plačano odsotnost z dela, kaže raziskava britanskega inštituta Chartered management. Razlogi za to so vse pogostejši sindrom izgorelosti, želje po novih doživetjih in iskanje boljšega ravnotežja med zasebnostjo in delom. Se pa o tem veliko več govori v tujini kot v Sloveniji, pojasnjuje Mirela Kurt iz podjetja za kadrovsko svetovanje Adecco.
Raziskava britanskega inštituta kaže, da možnost daljše odsotnosti z dela zagotavlja že 53 odstotkov organizacij oz. podjetij. Večja podjetja, zlasti mednarodne korporacije to veliko lažje izvajajo, saj lažje nadomestijo vrzel v kadrovskem bazenu. In na dolgi rok tovrstne oblike podjetjem koristijo, je pa to nekaj, kar je za podjetje zahtevno. Na razgovorih za službo pri nas še ni ustaljeno, da bi kar vsakdo vprašal za takšno možnost.
Podjetja, ki nudijo takšno možnost, imajo sicer različno urejeno plačilo in pogoje za to obdobje. V Hoferju so možnost sobotnega leta uvedli pred devetimi leti, odzivi in rezultati so zelo dobri, pravi vodja kadrovske službe Petra Štrukelj. ''Naše sobotno leto je sestavljeno iz dveh časovno enakih faz. najprej je faza varčevanja in potem faza oddiha, to zgleda tako da delavec v obeh fazah dobiva polovično plačilo.''
Do te ugodnosti so zaposleni upravičeni po petih letih aktivne delovne dobe v podjetju. Doslej je to možnost koristilo 134 zaposlenih, še 21 jih je zdaj v fazi varčevanja. ''Več kot polovica prav iz prodaje, se pravi naših zaposlenih v naših Hofer trgovinah, oni se največkrat odločijo koristiti to ugodnost.''
Zaposlenim, ki nosijo večjo odgovornost ali pritiske, šestmesečno odsotnost z dela omogočajo tudi v Atlantic Drogi Kolinski. V podjetju lahko sabbatical izkoristijo samo enkrat v obdobju ko so zaposlen v podjetju, po 15 letih dela. V njihovem primeru dobivajo med sobotnim letom polovično plačo, ostanejo pa jim tudi vse ugodnosti, kot na primer avto, telefon, računalnik.
KOMENTARJI (172)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.