Davek na nestarševstvo?

Minister za finance Franc Križanič je v ponedeljek pred zasedanjem finančnih ministrov EU v Bruslju dejal, da bo v okviru strukturnih sprememb na področju pokojnin treba zagotoviti tudi demografske pogoje za hitrejšo rast in pri tem posnemati najboljše prakse, zlasti švedsko. Kot je v Bruslju pojasnil minister, ta vključuje precejšnje ugodnosti za starše, davčne olajšave za otroke in večje davke za tiste, ki nimajo otrok.

Ministrova izjava, ki so jo nekateri razumeli kot napoved uvedbe davka na nestarševstvo v Sloveniji, je sprožila številne odzive.

Križanič je sicer danes v Bruslju znova izrecno poudaril, da so to le ideje v načrtovanju strukturnih reform. Kot je pojasnil, vlada v luči potrebne pokojninske reforme razmišlja o povečanju davčne olajšave za otroke in boljših pogojih za družine. Glede davka na nestarševstvo pa je dejal, da "tega ne more biti".

“Glede domnevne ministrove izjave, da naj bi razmišljali tudi o uvedbi davka na nestarševstvo, ministrstvo za finance pojasnjuje, da je izjava vzeta iz konteksta. Minister je dejal, da bo Slovenija v okviru priprave pokojninske reforme preučila tudi primere dobrih praks iz drugih držav, na primer Švedske. Švedska praksa zajema ukrepe, kot so ugodnosti za starše in davčne olajšave za otroke, to pa samo po sebi vodi v relativno večjo davčno obremenjenost ljudi, ki nimajo otrok ali imajo že odrasle otroke. Gre torej samo za eno izmed potencialnih možnosti, ki pa ni bila doslej niti preučena niti nima oblike predloga.” so sporočili z ministrstva za finance.

Podaljšanje delovne dobe?

Križanič je sicer napovedal, da se bo Slovenija nadaljnje pokojninske reforme resno lotila jeseni. Spremembe naj bi šle v smeri ukrepov, ki bodo omogočili višje plače ljudem, ki bodo izpolnili delovno dobo.

"Evropska komisija implicitno pričakuje, da bomo sprejeli drugi paket reforme, ki bo omogočil, da bodo ljudje lahko delali dlje, zlasti tisti, ki bodo želeli, za kar bodo ustrezno stimulirani," je pojasnil minister. To pomeni, da bi se podaljšala delovna doba. To verjetno administrativno ni izvedljivo, izvedljivo pa je z ustreznimi ukrepi, ki bodo omogočali višje plače ljudem, ki bodo izpolnili delovno dobo," je dodal v odzivu na priporočila komisije glede staranja prebivalstva v slovenskem programu stabilnosti.

Teh ukrepov po njegovih besedah "verjetno drugo leto ne bo mogoče sprejeti, jeseni pa se bomo te reforme resno lotili".

Pahor: Križanič nosi odgovornost za izjave

Na razmišljanja ministra Križaniča se je odzval tudi premier Borut Pahor. Kot je dejal, so ministri pristojni za oblikovanje predlogov in njihovo posredovanje v nadaljnje procedure. "Ministri za izrečeno tudi nosijo odgovornost," je dejal.

Kot je zatrdil Pahor, ministre spodbuja, da imajo svoja stališča, ki pa so do začetka proceduralne obravnave "zamisli ministrov, ki jih je treba spoštovati".

Lahovnik: Predlog ni najboljša ideja

Minister Matej Lahovnik je poudaril, da Križaničev predlog ni najboljša ideja, saj gre pri odločitvi za otroka za najbolj intimne odločitve posameznikov. "Upoštevati je treba, da mnogi tudi zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo imeti otrok. Mislim, da je boljša rešitev, da z olajšavami spodbujamo ljudi, da imajo več otrok," je še dodal.

Lahovnik je obenem pojasnil, da bi lahko ob takih predlogih prišli v paradoksalen položaj, v katerem bi ugotavljali, kdo iz zdravstvenih razlogov ne more imeti otrok, kdo pa iz neke svobodne volje ne želi imeti otrok. To pa je po ministrovem mnenju povsem neprimerno. "Ta predlog nima nikakršnih možnosti, da bi bil sprejet ali da bi dobil podporo," je še dejal Lahovnik in dodal, da je treba z olajšavami tudi v na primer izobraževanje otrok spodbujati mlade, da imajo čim več otrok.

V ZSSS proti predlogu Križaniča

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije odločno nasprotujejo predlogu ministra Križaniča. “Uvedba takšnega davka po našem trdnem prepričanju ne bo rešila zagotovitev demografskih pogojev za hitrejšo rast. Povzročila bo diskriminacijo, saj nekateri ne morejo imeti otrok zaradi bioloških razlogov, drugi pa se za njih iz različnih razlogov ne odločijo,” menijo v ZSSS.

“Zato bi bilo treba rešitve za demografske probleme po našem mnenju iskati pri ukrepih za ustvarjanje pogojev za mlade, in sicer da bi čim prej dobili kakovostne zaposlitve za nedoločen čas, da bi lahko po dostopnih cenah dobili stanovanja, v cenejših oblačilih, obutvi in drugih potrebščinah za otroke, cenejših vrtcih ter drugih storitvah vzgoje in izobraževanja in podobno,” so še zapisali v ZSSS.

Problem staranja prebivalstva

Minister se je odzval tudi na izjavo evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Joaquina Almunie, ki je ob predstavitvi ocene slovenskega programa stabilnosti konec junija dejal, da ima Slovenija očitno edina v EU problem s komisijinim modelom pri preverjanju tveganj vpliva staranja prebivalstva na vzdržnost javnih financ.

"Novi model upošteva tudi stroške staranja, ne samo stabilnosti javnih financ, in model je ocenil za nekaj držav zelo visoke stroške staranja – za Ciper, Grčijo, Luksemburg in Slovenijo," je povedal minister. Preko teh visokih stroškov staranja model po njegovih besedah predpostavlja, da je treba v javnih financah zagotoviti prostor tudi za plačevanje pokojnin po letu 2040.