Večja zaposlenost in socialna varnost

Pri vodenju ekonomske politike si bo vlada v prihodnjih dveh letih prizadevala za vzdržno gospodarsko rast in večjo zaposlenost ob hkratnem povečanju socialne varnosti, temeljni srednjeročni cilj javnofinančne politike pa je postopna odprava proračunskega primanjkljaja do konca leta 2011, je ob predstavitvi proračunskega memoranduma za leti 2007 in 2008 ter predloga proračuna za leto 2008 v DZ povedal predsednik vlade Janez Janša.

Predlog sprememb proračuna za leto 2007 predvideva 1860 milijard tolarjev prihodkov in 1937 milijard tolarjev odhodkov. Predviden proračunski primanjkljaj naj bi znašal 76,3 milijarde tolarjev (1,01 odstotka BDP). V primerjavi z oceno realizacije prihodkov in odhodkov državnega proračuna za leto 2006 to pomeni, da se prihodki proračuna zmanjšujejo za 0,5 odstotne točke BDP, odhodki pa za 0,6 odstotne točke.

V letu 2008 predlog državnega proračuna predvideva 1950 milijard tolarjev prihodkov in 2023 milijard tolarjev odhodkov. Proračunski primanjkljaj je predviden v višini 73,4 milijarde tolarjev (0,91 odstotka BDP). To pomeni, da se predvideni prihodki državnega proračuna v primerjavi s predlogom sprememb za leto 2007 znižujejo kar za 0,4 odstotne točke BDP, medtem ko se odhodki znižujejo za 0,5 odstotne točke.

Predloga sprememb proračuna za leto 2007 in proračun za 2008 sta realno razvojno naravnana, vključujeta ukrepe za doseganje ciljev bolj prilagodljivega in konkurenčnega gospodarstva, višje gospodarske rasti, večje zaposlenosti, na znanju temelječega gospodarskega razvoja, učinkovite in cenejše socialne države, ter skladnega trajnostnega razvoja vseh regij Slovenije, je dejal Janša. "Vlada se, kljub političnim motiviranim odporom proti potrebnim reformam, zavezi za razvitejšo in na realni podlagi utemeljeno socialno pravično družbo ne misli odpovedati," je zatrdil.

Razbremenitev primanjkljaja?

Predlagane spremembe davčne zakonodaje predstavljajo razbremenitev slovenskega gospodarstva, zato se zmanjšuje tudi javna poraba, zaradi tega lahko zmanjšujemo tudi proračunski primanjkljaj, je dejal Janša. "Slovensko gospodarsko je zaradi ugodnega mednarodnega okolja in predvsem zaradi že začetega razbremenjevanja v dobri kondiciji, zato bomo imeli več manevrskega prostora tudi pri odpravljanju strukturnega javnofinančnega primanjkljaja," je pojasnil.

Splošni ekonomski položaj Slovenije ni bil še nikoli v zgodovini tako dober. Ocena BDP po kupni moči po zadnjih podatkih Eurostat za leto 2005 znaša 80 odstotkov povprečja unije oziroma 18.900 evrov na prebivalca, kar Slovenijo uvršča v vrh novih držav članic Evropske unije. Slovenija bo kot prva med novimi članicami unije 1. januarja 2007 prevzela evro. Pot po Janševih besedah ni bila lahka, saj je bilo treba izpolniti zahtevne maastrichtske kriterije, kar pa je Sloveniji tudi uspelo.

Po zadnjih podatkih povprečna letna inflacija znaša 2,6 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke pod kriterijem. Ocenjeni javnofinančni primanjkljaj za leto 2006 znaša 1,1 odstotka BDP, javnofinančni dolg je ocenjen na 29,4 odstotka BDP in je znatno pod 60 odstotki, ki jih predpisuje Evropska centralna banka. Dolgoročne obrestne mere znašajo 3,8 odstotka in so za 2,3 odstotne točke nižje od maastrichtskega kriterija, ki znaša 6,1 odstotka. Slovenski tolar v dvoletnem članstvu v ERM 2 ni zanihal za več kot 0,17 odstotne točke od centralne paritete, je doseganje maastrichtskih kriterijev povzel predsednik vlade.

Bajuk: Proračun ohranja makroekonomsko stabilnost

Predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti pa po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka ohranja makroekonomsko stabilnost. To je pomembno za obdobje, ko uvajamo evro, je v DZ ob predstavitvi proračunskega memoranduma za obdobje 2007-2008, na osnovi katerega je vlada pripravila predlog sprememb proračuna za prihodnje leto ter proračuna za leto 2008, povedal Bajuk.

Bajuk je med prednostnimi nalogami vlade v prihodnjem dvoletnem obdobju izpostavil uvedbo davčne reforme, preusmeritev dela javnih izdatkov na razvojne programe, povečevanje možnosti za večje zaposlovanje ob istočasnem ohranjanju potrebne ravni socialne varnosti, izboljšanje varstva okolja in kakovosti življenja ter večjo učinkovitost javnega sektorja in razvoju podjetništva bolj naklonjene države.

Proračunski memorandum za obdobje 2007-2008 je pripravljen v skladu s strategijo razvoja Slovenije in na podlagi zaveze vlade, da nadaljuje z gospodarskimi in socialnimi reformami, je poudaril Bajuk. V okviru davčne reforme so bili že lani narejeni pomembni koraki k zniževanju davčnih bremen, še pomembnejši pa so načrtovani v predlaganih spremembah davčne zakonodaje, ki so še v obravnavi v DZ.Bajuk je izpostavil, da se v predlogih sprememb proračuna za leto 2007 ter proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predvideva nadaljnjo zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja za 25 odstotkov v primerjavi z veljavnim proračunom. V letu 2008 se javnofinančni primanjkljaj še znižuje, in sicer na 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Vendar pa se v prihodnjih dveh letih ne znižuje le primanjkljaj, je spomnil Bajuk. Vlada namreč s sedmimi davčnimi zakoni, ki so v obravnavi v DZ, predlaga tudi znižanje davkov za državljanke in državljane ter za podjetja. To bo pozitivno vplivalo na gospodarsko rast in povečanje investicij, na povečanje zaposlenosti ter na višje blagostanje za vse dohodkovne skupine.