Večinoma za Peterleta

Državna volilna komisija in 88 okrajnih volilnih komisij še vedno prešteva glasovnice, ki so jih v prvem krogu predsedniških volitev po pošti v domovino poslali slovenski izseljenci, volivci s stalnim prebivališčem v tujini. Za volilni izid se bodo upoštevale le tiste glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure. Ko bodo prešteti tudi poštni glasovi volivcev iz tujine, se bo lahko začelo ugotavljanje uradnega volilnega izida, čemur bo sledil razpis drugega kroga volitev.

Po napovedih naj bi Državna volilna komisija, če ne bo kakšnih zapletov ali sodnih sporov, uradni izid prvega kroga volitev objavila v torek. Na podlagi tega bo lahko predsednik državnega zbora France Cukjati uradno podpisal odlok o razpisu drugega kroga volitev, ki bo po načrtih na Martinovo nedeljo, 11. novembra, hkrati z referendumom o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.

Po volitvah 21. oktobra je bilo že dve uri po zaprtju volišč jasno, da bo izid sila tesen in da bo o predsedniku republike odločil drugi krog, v katerem bo zanesljivo neodvisni kandidat Lojze Peterle, s podporo treh največjih vladnih strank (SDS, NSi in SLS), ki je prejel največ glasov (28,7 odstotka). Na drugem mestu je neodvisni kandidat s podporo SD, Zares in vladnega DeSUS Danilo Türk (24,5 odstotka), tretjeuvrščeni je neodvisni kandidat s podporo LDS Mitja Gaspari (24,1 odstotek), četrtouvrščeni pa predsednik SNS Zmago Jelinčič (19,1 odstotka).

Vendar so podatki še neuradni. Dejstva, da bo potreben drugi krog, glasovnice iz tujine ne morejo spremeniti, lahko pa vplivajo na to, kdo izmed kandidatov z največ glasovi se bo v drugem krogu pomeril s Peterletom. Razlika med Türkom in Gasparijem je namreč nekaj več kot 3600 glasov.

Sporna odločitev?

V tujino so 4962 volivcem s stalnim naslovom v drugih državah poslali volilno gradivo s prazno glasovnico, ker so to zahtevali. Državna volilna komisija pa je 39.903 volivcem, ki sicer poštnega glasovanja niso izrecno zahtevali, pred volitvami poslala na njihove znane naslove v tujini volilno gradivo z uradnimi glasovnicami, kakršne so bile na voljo tudi v nedeljo na voliščih v domovini. Ta odločitev je za del javnosti in nekatere predsedniške kandidate sporna, češ da so se tik pred volitvami spreminjala volilna pravila.

Na DVK na te očitke odgovarjajo, da gre za odločitev, ki temelji na lani spremenjenem zakonu o volitvah v DZ, s katerim je bila uzakonjena tako odločitev za pošiljanje glasovnic volivcem v tujini kot tudi odločitev o t.i. prazni glasovnici.

Pečaričeva vložila tožbo zoper DVK

Neuspešna predsedniška kandidatka Elena Pečarič pa je na ustavno sodišče naslovila pobudo za oceno ustavnosti zakona o volitvah v DZ, na upravno sodišče pa še tožbo zaradi ravnanja DVK. Pečaričeva je opozorila, da je DVK z razpošiljanjem praznih glasovnic v tujino, na katerih niso bila izpisana imena predsedniških kandidatov, predvsem medijsko manj izpostavljenim kandidatom kršila pravico "biti voljen".

Čeprav drugi krog volitev uradno še ni razpisan, medijske hiše že objavljajo javnomnenjske raziskave. Tako zadnji anketi dveh osrednjih časnikov Dela in Dnevnika, objavljeni v soboto, napovedujeta prepričljivo zmago v drugem krogu levosredinskemu kandidatu Türku, ki je sicer v prvem krogu volitev za desnosredinskim kandidatom Peterletom zaostal za približno 39.000 glasov.

Med anketiranci, ki so dejali, da se bodo udeležili volitev (74 odstotkov vprašanih), jih za Dnevnik 58,3 odstotkov napoveduje, da bodo volili Türka, 29,3 odstotka pa, da bodo oddali svoj glas Peterletu. V javnomnenjski raziskavi, ki jo je opravilo Delo Stik, pa bi za Peterleta glasovalo 29,3 odstotka vprašanih v anketi, medtem ko bi Türk dobil 61,4 odstotka glasov.