Večina pripomb zaradi vrednosti in lastništva nepremičnin

Na vrednost nepremičnin se je nanašalo 23 odstotkov, na spremembe lastništva pa 33 odstotkov sprememb in pripomb. Ostalo predstavljajo spremembe posameznih podatkov o nepremičninah. Delež sprememb posameznih podatkov je majhen: 3,7 odstotka so prostori v stanovanju, tri odstotke uporabna površina, 2,6 odstotka povezava parcele in stavbe ter dejanska raba, dva odstotka leto izgradnje in neto tlorisna površina, med enim in dvema odstotkoma vrsta ogrevanja, parkirni prostor, vodovod, material nosilne konstrukcije, pripombe na namensko rabo parcele, elektrika in število sob. Delež sprememb ostalih podatkov je manjši od odstotka.

Veliko pripomb na vrednost lastniki pošiljajo, ker so podatki o nepremičninah nepravilni in zato tudi vrednost ni pravilno izračunana. V takih primerih priporočajo, naj najprej popravijo podatke o nepremičninah s spletno aplikacijo, naslednji dan se bo v aplikaciji pokazala popravljena vrednost nepremičnin. Šele po novem izračunu, če se ne strinjajo z novo vrednostjo nepremičnin, naj podajo pripombe na modele vrednotenja.

Na geodetski upravi prosijo lastnike, naj sporočijo tudi spremembe podatkov o nepremičninah in uredijo lastništvo v registru nepremičnin. Spremembe podatkov o nepremičninah in lastništvu bodo lahko sicer posredovali tudi po 25. januarju 2011, pomembno je, da podatke uredijo do uporabe v davčne namene, kar je predvidoma do konca leta 2011. Spremembe lahko vnašajo v spletno aplikacijo ali posredujejo na geodetsko upravo na obrazcih za spreminjanje podatkov. Če lastniki nepremičnin podatkov o lastništvu ne morejo narediti z uporabo obrazca ali spletne aplikacije, lahko to uredijo v eni od geodetskih pisarn.

Nekateri napačni podatki o nepremičninah so nastali pri popisu in avtomatskih povezavah podatkov, večinoma pa odraža, kako so nepremičnine in lastništvo evidentirane v javnih evidencah. Najpogosteje za večstanovanjske stavbe ni vpisana etažna lastnina, lahko je sklenjena pogodba za promet z nepremičninami (nakup, prodaja, dedovanje …). Pogodba je lahko tudi notarsko overjena, novi lastnik pa ni predlagal vpisa v zemljiško knjigo. Lastnik je v zemljiški knjigi vpisan brez matične številke, kar onemogoča enolično povezavo med podatki zemljiške knjige, katastrov in registra nepremičnin, nepremičnine v katastrih in v zemljiški knjigi niso vpisane z istimi identifikacijskimi številkami, stavba ni povezana s pravo parcelo, ker ni evidentirana v zemljiškem katastru in katastru stavb. Lahko pa tudi po gradnji predvsem infrastrukturnih objektov ni bila izvedena izmera, parcelacija in prepis teh objektov oziroma zemljišč na občino ali državo.

Za urejene podatke o nepremičninah, ki lastniku zagotavljajo pravno varnost in pravilno uporabo teh podatkov v javne namene, lahko poskrbi le lastnik nepremičnine. Spremenjeni podatki v registru nepremičnin zagotavljajo lastniku pravilnejši izračun vrednosti nepremičnine. Za vpis lastništva, ureditev pomanjkljivih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov o lastniku v zemljiški knjigi pa mora poskrbeti lastnik sam, pri čemer v zemljiško knjigo spremembe vpišejo le na podlagi zemljiškoknjižnega predloga. To velja tudi za vpis matične številke lastnika – šele po vpisu matične številke bo zemljiška knjiga vse spremembe podatkov o imenu, priimku in naslov lastnika prevzemala iz centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra.

Lastnik mora sam poskrbeti tudi za evidentiranje stavbe v zemljiškem katastru in katastru stavb z zahtevo za evidentiranje sprememb v katastrih, ki ji priloži elaborat, ki ga v predpisanem postopku izdela geodet ali projektant. Tudi država in občine bodo morale enako kot drugi lastniki poskrbeti za evidentiranje svojih nepremičnin in javnega dobra v katastrih in zemljiški knjigi.