'Večina delavcev je fizično in psihično zgaranih'

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je spet poudaril, da je v predlagani pokojninski reformi kar nekaj predlogov, ki kažejo, da vlada ignorira dejanske razmere na trgu dela, življenjske razmere delavcev in njihovo zdravstveno stanje.

ZSSS je nasprotovanje pokojninskim zakonom izpostavila že 6. avgusta, ko je vlada na mizo predložila zadnji predlog. Vlada predloge na zakon od sindikatov pričakuje do 31. avgusta. Če bo predlog sprejet, bo po Semoličevih besedah vse več starejših brezposelnih, več bo invalidskih upokojitev in bolniških. Velika večina delavcev je namreč psihično in fizično zgaranih, pravi, saj so slovenski delavci po intenzivnosti dela v samem evropskem vrhu.

Vladi najbolj zamerijo, "da starejše delavce prisiljuje, da bi delali naprej, sicer bo pokojnina izredno nizka, na drugi strani pa zanemarja visoko število brezposelnih in visoko število brezposelnih mladih". Opozarja še, da bi v pokojninsko blagajno lahko več prispevali z bolj temeljitim pobiranjem prispevkov.

Za mlade položaj ni ugoden

Sekretar na ZSSS Goran Lukič je v primerjavi z dviganjem upokojitvene starosti izpostavil visoko brezposelnost mladih, zaposlovanje mladih v negotovih oblikah dela, predolgo trajanje študija in neugoden položaj mladih družin. Izpostavil je še finančno luknjo v pokojninski reformi zaradi neplačevanja prispevkov. Od leta 1996 je bilo teh po njegovih besedah za 6,4 milijarde evrov.

Izvršna sekretarka na ZSSS Lučka Böhm je izpostavila, da bi vlada lahko upokojitveno starost dvignila le, če bi zagotovila boljšo varnost in zdravje pri delu.

Predloge bodo predstavili vladi

Sindikati se bodo sestali predvidoma v ponedeljek ter predstavili skupne predloge vladi. Toda Semolič glede upoštevanja njihovih predlogov "ne pričakuje čudežev".

Prepričan je, da bo vlada vztrajala na svojih predlogih. Kritični so zlasti do predvidenega dviga starostne meje za upokojitev na 65 let oziroma podaljšanja pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske. Nasprotujejo tudi razširitvi obdobja, ki se uporablja za izračun pokojninske osnove, s sedanjih 18 na 34 let.

Premier Borut Pahor je ob predstavitvi osnutka dejal, da bo vlada po prejemu pripomb ocenila, ali so "takšne narave, da bi kazalo, da so za nadaljevanje socialnega dialoga koristne". Vlada bo predlog v DZ poslala 9. septembra. Sindikati pa so napovedali, da bodo v primeru sprejema zakona začeli zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.