Večina bi interventni zakon podprla, a le, če bo usklajen

Poslanec Zaresa Pavel Gantar je namreč predlagal, da bi interventne ukrepe sprejeli še v tem mandatu ter predsednike parlamentarnih in tudi nekaterih drugih političnih strank prosil, naj mu do srede odgovorijo, ali bi se zavezali, da ob zdajšnjem sprejemu interventnega zakona v letu 2012 ne bi enostransko posegali v plače javnih uslužbencev. Po njegovih navedbah se je namreč ob neformalnih posvetovanjih izoblikovalo stališče, da bi ob takšnem pogoju socialni partnerji verjetno podprli zamrznitev plač javnih uslužbencev.

Poslanska skupina SD po besedah njenega vodje Dušana Kumra interventnega zakona ne podpira brez konsenza s socialnimi partnerji, prav tako pa se morajo z njim strinjati upokojenci, saj je v predlogu tudi zamrznitev pokojnin. Če ni tega dogovora, Kumer tudi ne vidi razloga, zakaj bi predlog obravnavali na izredni seji DZ in tako na silo rinili skozi zid tik pred volitvami.

Interventnemu zakonu da, vendar le, če bo usklajen s partnerji

V SDS bi bili v primeru, da se rešitve interventnega zakona uskladijo z ekonomsko-socialnimi partnerji, pripravljeni podpreti začetek postopka. Nikakor pa, kot so poudarili, ne podpirajo predloga interventnega zakona, ki je neusklajen z ekonomsko-socialnimi partnerji, ki ne prinaša rešitev in ki povečuje nasprotovanje znotraj posameznih družbenih skupin.

Tudi poslanska skupina SLS je po besedah predsednika stranke Radovana Žerjava predlog pripravljena podpreti, če bosta sklenjena dogovor s socialnimi partnerji in dogovor med strankami v parlamentu. Tako so, kot pravi, pripravljeni dati tudi zavezo, da v prihodnjem letu ne bodo enostransko posegali v plače javnih uslužbencev, če se o tem dogovorijo s socialnimi partnerji. Sicer je po njegovem mnenju težko verjetno, da bi bil zakon sprejet v tem mandatu.

V DeSUS pa nasprotujejo predlaganemu interventnemu zakonu, in sicer iz treh razlogov. Kot pojasnjuje predsednik stranke Karl Erjavec, je prvi ta, da smo v predvolilnem času, ko takšni predlogi niso primerni. "Treba je počakati na 4. december, da se vidi, kaj se bo zgodilo," je prepričan. Razloga, ki govorita proti zakonu, sta po njegovih besedah tudi, da zakona ne podpirajo vsi sindikati javnega sektorja in da bi zakon zamrznil tudi pokojnine, ki se sicer usklajujejo s plačami.

Tudi po besedah vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica predvolilni čas ni najbolj primeren za sprejem interventnega zakona. To priložnost so, kot pravi, zamudili. Poudaril je, da jim je žal, da vladnega predloga zakona pred mesecem dni niso sprejeli, je pa po njegovih ocenah verjetnost za njegov sprejem zdaj še manjša. "Če bo pa večina takšna, da bo omogočila sprejetje, se bomo pa pridružili," je dejal. Sicer je po njegovem mnenju največja odgovornost na strani opozicije. Ker predloga niso podprli, to pomeni, da imajo boljšo rešitev, zato je prav, da jo predstavijo, je dejal Sajovic.

Da omenjenega zakona ne bodo podprli, je že napovedal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Ta predlog namreč po njegovem mnenju predstavlja nabiranje političnih točk, prav tako pa se to "nikoli ne dela na hitro, saj je treba imeti soglasje sindikatov". Če bi šlo za dobronamerne zadeve, bi to vlada naredila že prej, je prepričan Jelinčič. Po njegovem mnenju tudi ni prav, da se po javnem sektorju "tolče kar počez".

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič pravi, da do zdaj niso prejeli še nobenega predloga. Ko ga bodo, bo sklical sestanek poslanske skupine, na katerem se bodo odločili, ali ga bodo podprli ali ne. Tudi sam se o predlogu še ne more izrekati, dokler ga ne dobi na mizo. "Veliko je odvisno od tega, kaj bo notri zapisano in kakšna bo stopnja usklajenosti s sindikati javnega sektorja," je dejal.

Napredovanja bi bila mogoča

Do tega, da bo predlagani zakon sprejet še v tem mandatu, je skeptičen tudi Gantar. "Ampak če ne poskusiš, ne veš," je dejal za STA. Na vprašanje, ali je že prejel stališča strank, je odgovoril, da so nekatere stranke že javno pojasnile svoje stališče, z nekaterimi predsedniki strank, kot so predsednik SD Borut Pahor, predsednik SDS Janez Janša in predsednica LDS Katarina Kresal, pa namerava govoriti še danes.

Kot je sicer ob predstavitvi predloga pojasnil Gantar, predlagajo nekoliko omiljen vladni predlog zakona. Ohranili bi zamrznitve plač, omogočili pa bi napredovanja v višje nazive ter prestavili povišanja nadomestil in ostalih prejemkov za pol leta. Konfederacija sindikatov javnega sektorja je glede tega včeraj sklenila, da bi sprejetje takšnega zakona podprla. Želijo pa zagotovilo iz politike, da bo dogovor spoštovala. Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja pa je sklenila, da predloga, da bi ponovno obravnavali modificiran predlog interventnega zakona, ne podpira.