Več za manjše

Štiri občine v državi, med njimi tudi Ljubljana, bodo, kot kaže, po novem zakonu o financiranju občin na slabšem. Prestolnica bi bila namreč lahko prikrajšana za kar osem milijard tolarjev proračunskega denarja. To pomeni, da bi v Ljubljani lahko ostali brez štiriletnega proračuna za šport in dveletnega proračuna za kulturo.

Bodoči ljubljanski župan Zoran Janković je prepričan, da Ljubljana z zakonom teh osmih milijard ne bo izgubila, saj jih nujno potrebuje 16 in ne le osem. “Ne bo izgubila tega denarja, to sem trdno prepričan. In pričakujem konstruktiven pogovor z vlado, kjer bom utemeljil, zakaj Ljubljana ta denar potrebuje,” je poudaril za 24UR in ponovil, da bo uresničil vse projekte, kakor je obljubil. Sicer pa je menil, da je zakon bil potreben sprememb.

Med njimi so stadion v Stožicah, obnova Plečnikove mojstrovine za Bežigradom, nov potniški center, prenova Ljubljanskega gradu. “Prepričan sem, da bomo v Ljubljani realizirali vseh 22 projektov. Tudi deset dni po volitvah stojim za programom in ta program bomo uresničili,” je dejal in pojasnil, da se bodo financirali iz štirih virov: mestni proračun, realizacija služb in holdinga, evropska sredstva in javno zasebno partnerstvo.

Kaj prinaša nov zakon?

Doslej so se občine v 80 odstotkih financirale iz davčnih prihodkov, torej dohodnin občanov in podjetij, ki pa po občinah niso razporejeni enakomerno. Preostalih 20 odstotkov so dobili s taksami, koncesninami, samoprispevki, dohodki od premoženja in nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč.

Po novem predlogu zakona, ki ga podpirajo koalicijske stranke, opozicija pa ga zavrača, pa naj bi bil sistem financiranja tak: denar iz dohodninskih virov bi se zbiral na enem mestu in nato enakomerno razporejal občinam. Izračunali bi povprečne stroške občin za vsakega prebivalca in določili koliko občina potrebuje za posamezne projekte. Denar iz te skupne malhe bi 210-im občinam nakazovali mesečno ali pa celo tedensko.

Zakon prinaša sistem financiranja, ki je po mnenju ministra brez listnice, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Ivana Žagarja nediskriminatoren in zagotavlja vsem občinam enakopravne možnosti financiranja njihovih nalog.

Poslanci SDS so prepričani, da je dosedanji način financiranja občin iz dohodnine krivičen in popolnoma diskriminatoren ter slab za razvoj države. Po mnenju poslanca Franca Pukšiča je prinašal velike razlike, saj se je dogajalo, da je nekaj občin v državi porabilo od 25 do 30 milijard tolarjev sredstev prek primerne porabe, medtem ko nekatere občine niso mogle niti sodelovati na razpisih, kjer je potreben lastni vir sofinanciranja. Podobno menijo tudi v poslanski skupini NSi, nov zakon pa kot dober ocenjujejo tudi poslanci SLS.

V LDS predlaganemu zakonu niso naklonjeni. Vili Trofenik recimo ugotavlja, da zakon ne zagotavlja zadostnih in ustrezno razpršenih finančnih virov za financiranje občin, temveč z uvedbo glavarine povečuje finančno odvisnost od državnega proračuna. Da zakon ni dober so prepričani tudi v stranki SNS, kjer menijo, da je neživljenjski ter da bo zaviral napredek v lokalnih skupnostih in njihovo avtonomnost. Sašo Peče je prepričan, da je zakon zelo kratkotrajne narave, saj v njem ni opredeljenih pokrajin, ki naj bi jih dobili že leta 2008. Poleg tega meni, da je predvsem v škodo občin, saj te na njegovi podlagi ne bodo mogle zagotavljati interesa, ki ga od jih pričakujejo občani.