S pokopom ubitih v Hudi Jami se je na simboličen način končala zgodba enega najhujših zločinov pri nas. Marca 2009 je Slovenijo presunila potrditev tistega, kar se je med domačini slutilo že leta – v rudniškem jarku Barbara rov v Hudi Jami pri Laškem so odkrili več sto posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev.
Selitev posmrtnih ostankov več kot 700 žrtev iz zasilne kostnice v Barbara rovu poteka že tri tedne, danes pa sta na Dobravi potekali maša in pogrebna slovesnost. Tam je zbrane nagovoril predsednik Borut Pahor, že dopoldne pa se je ubitim poklonil skupaj s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović. Po doslej zbranih podatkih je namreč velik del žrtev iz Hude Jame Hrvatov. "Prišla sem se poklonit vsem Hrvatom in vsem drugim žrtvam množičnih pobojev s strani komunističnega režima po drugi svetovni vojni. Vsaka žrtev zasluži pieteto in danes je dan, ko se moramo v miru, z dostojanstvom in pieteto pokloniti žrtvam. Zgodovinsko resnico pa je treba ugotoviti, ker je potrebna za boljšo prihodnost," je povedala.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v spominskem parku položil venec. Dejal je, da danes država izpolnjuje svojo civilizacijsko dolžnost. "Iz pietete delati politične točke pa je zame nedopustno in nesprejemljivo," je dodal.
V imenu predsednika vlade se je dopoldne poklonil žrtvam tudi podpredsednik vlade Boris Koprivnikar, ki je ob tej priložnosti tudi položil venec.
Pahor: Sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha
"Ne spreminjamo zgodovine, spreminjamo prihodnost. To je korak naprej," je na pogrebni slovesnosti dejal predsednik republike Borut Pahor. Po njegovih besedah sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha.
V času, ne daljšem od polovice stoletja, smo Slovenci doživeli obe zgodovinski izkustvi: narodni razkol in narodno enotnost, je poudaril Pahor. "Sredi prejšnjega stoletja, v času druge svetovne vojne, ko so nas pobijali tujci, smo se pobijali še med seboj. Čas narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju je bil po njegovih besedah tudi čas komunističnega in protikomunističnega, državljanskega boja. Ta se z vojno ni končal. Poboji premagane strani so se nadaljevali tudi neposredno po njej, je poudaril predsednik države.
Poleg narodnega razkola pa imamo Slovenci po njegovih besedah tudi izkustvo narodne enotnosti. "Brez nje ne bi bilo ustanovitve lastne države. Prav mogoče bi se brez enotnosti osamosvojitvena vojna končala drugače. Pa se ni. Iz tragične zgodovinske izkušnje smo se nekaj naučili. Prevladalo je zaupanje in sodelovanje. Skupaj smo se borili in skupaj smo zmagali," je poudaril.
Kot je dejal, še zmeraj "težko razumemo nedoumljive skrivnosti človeškega bitja, ki je od nekdaj zmoglo najplemenitejša, a tudi najstrašnejša dejanja". Po njegovih besedah pa razumemo, kaj so zgodovinske politične in moralne zmote, ki jih nikoli več ne smemo ponoviti, ne glede na naša različna politična, verska ali druga prepričanja.
"To nam daje moč in pogum, da smo danes tukaj. Razumemo človeško in državniško dolžnost, da civilizirano pokopljemo žrtve vojne in povojnih pobojev. Ljudje bodo končno lahko vsaj pokopani, če niso smeli več živeti," je še dejal.
Pahor si po lastnih besedah želi verjeti, da slovenski narod vse bolj čuti in razume, da sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha. "Zavoljo nas in naših otrok nam je naložena odgovornost, da ustvarjamo ozračje strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja," je dodal.
Odpuščanje in sprava sta sicer po njegovih besedah najprej globoka intimna vzgiba. "Nihče od nas se ne sme počutiti prizadetega v svojih najbolj osebnih občutkih. Tudi glede preteklosti. Glede tega nima nihče pravice obsojati nikogar. V to čustvovanje naj država ne posega," je poudaril Pahor in dodal, da pa je država dolžna storiti vse, kar ji velevajo zakoni in najbolj obče civilizacijske pravrednote.
V mariborski stolnici cerkveno slovo od žrtev Hude Jame
Pred popoldansko pogrebno slovesnostjo je potekala še maša v mariborski stolnici. Vodil jo je nadškof Alojzij Cvikl, ki je pozval k spravi in odpuščanju.
"Danes pa naj poleg molitve za te naše drage rajne vsak od nas na oltar položi tudi našo prošnjo, da bi vedno in povsod, kot posamezniki in kot narod, pogumno in z zaupanjem iskali pot v prihodnost. To bomo storili, če bomo pripravljeni skupaj iskreno iskati resnico ter če si bomo ob storjenih napakah, stranpoteh in krivicah dosledno priznavali svoje napake in si medsebojno odpuščali ter šli po poti sprave," je dejal Cvikl.
Ob tem je poudaril, da je za verujoče sprava Božji dar in spomnil na misel Andreja Dimitrijeviča Saharova, da sprave ne moremo hoteti le zase, pač pa je sprava naloga za vse človeštvo. To po njegovih besedah pomeni, da tudi sprave v našem narodu ne bo brez našega prizadevanja in brez odpovedovanja in brez žrtve, predvsem pa ne brez nenehnega prizadevanja za "spreobrnjenje in prizadevanja, da skupaj potrpežljivo in ponižno v ljubezni iščemo resnico in jo sprejmemo".
"Imejmo pogum priznati vsak svoj del krivde in si sezimo v roke ter s tem omogočimo vsem žrtvam, poleg pravice do groba tudi večni mir in pokoj," je dejal Cvikl in dodal, da je naloga, ki nam jo dajejo žrtve Hude Jame, da v sebi in med nami krepimo sile dobrega ter se zavzemamo, delamo, živimo in se darujemo za resnico in za vrednote, ki svet, povezujejo in ga tako ohranjajo. "Naredimo vse, kar je v naši moči, da se krivična in krvava dejanja polpreteklosti nikoli več ne bi ponovila," je dejal.
Žrtev še veliko več
Izvedba izkopa, prenosa in pokopa po zdajšnjih ocenah približno 3000 žrtev je predvidena v 17 mesecih od začetka in naj bi bila končana do konca prihodnjega leta. Kot ob tem poudarjajo v Pahorjevem uradu, se bo s tem končalo aktivno urejanje zelo občutljivega področja slovenske zgodovine, hkrati pa bo izpolnjena odgovornost države, ki je dolžna poskrbeti za civilizacijski pokop žrtev vojne in povojnih pobojev.
Tokratni pogreb še ne pomeni dokončnega zaprtja te teme in spravnega postopka, saj se nekateri bojijo, da je v Hudi Jami še bistveno več žrtev. Grobišča sondirajo tudi drugje po Sloveniji, nazadnje v Košnici pri Celju, kjer naj bi bilo pobitih od 200 do 600 ljudi.
Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč intenzivno izvaja letošnji program. Ta obsega ureditev 60 prikritih vojnih grobišč do faze, ki bo omogočila pripravo predloga za vpis grobišča v register, izkop in pokop žrtev iz 18 grobišč, potrditev oziroma sondiranje 45 grobišč ter pregled in sanitarni izvoz posmrtnih ostankov iz 16 kraških jam in brezen.
