Slovenija

Do jeseni vse 'normalno', kaj pa potem?

Ljubljana, 21. 06. 2010 10.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin zagotavlja, da kljub luknji v zdravstveni blagajni krčenja pravic bolnikov ne letos ne prihodnje leto ne bo. Dodaja, da je treba ohraniti mirno kri, četudi situacija ni lahka.

Minister za zdravje Dorjan Marušič
Minister za zdravje Dorjan Marušič FOTO: Aljoša Kravanja

Minister za zdravje Dorjan Marušič je v uvodu današnje seje skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nagovoril člane skupščine in opozoril na nestabilne ekonomske razmere v letošnjem in prihodnjem letu ter na to, da se zavodu obeta zadolževanje. Zato bodo potrebne strukturne spremembe za prihodnost, je napovedal.

Ekonomske razmere v letošnjem leto so zelo nestabilne, gospodarska rast je nižja, bruto domači proizvod je padel, zato je nestabilno tudi poslovanje zavoda, je poudaril minister. Ob tem je sicer podaril, da je bilo poslovanje zavoda v aprilu in maju "nekoliko boljše", a že to, da v letošnjem letu mesečno spremljajo poslovanje, po njegovem kaže na izredne razmere.

Potrebne so strukturne spremembe, da bomo v prihodnjih letih lahko dosegli racionalizacijo ter zagotovili kakovost in varnost zdravstvenega sistema, je člane skupščine opozoril minister. V teh časih je treba vse spremembe sprejemati argumentirano, na partnerski in dogovorni način, v smeri reorganizacije celotnega sistema, ne krčenja. Upam, da bomo zmogli toliko vizionarstva, da bomo ohranili sistem za prihodnje rodove, je še dejal.

Med nujnimi ukrepi je minister izpostavil boljše sodelovanje z Davčno upravo RS, da bi ta pobrala več prispevkov, prevetritev zdravstvenih pravic, na ministrstvu za zdravje pa tudi že pripravljajo novosti na področju zdravil. Med nujnimi ukrepi minister vidi še optimizacijo javnih naročil, spremembe v okviru zakona o zdravstveni dejavnosti na ravni upravljanja pri izvajalcih in spremembe za večjo avtonomijo izvajalcev.

Marušič si namreč želi večjo avtonomnost izvajalcev, da bo poslovanje učinkovito in racionalno. Preživeti bo mogoče le s povezovanjem izvajalcev, meni minister. Revidirati bo treba tudi sistem financiranja izvajalcev, v okviru zakona o zdravstvenem zavarovanju pa bo po njegovem mnenju treba razmišljati tudi o kratkoročni in dolgoročni vzdržnosti sistema. Pri tem je znova izpostavil prevetritev košarice pravic in razpravo o tem, kakšna naj bo vloga prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v prihodnje.

Minister miri državljanke in državljane

Zavod za zdravstveno<br>zavarovanje Slovenije
Zavod za zdravstveno<br>zavarovanje Slovenije FOTO: POP TV

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je danes skorajda brez razprave potrdila oceno poslovanja zavoda do 30. junija s projekcijo poslovanja do konca leta. O tem so razpravljali že aprila, a tedaj po zelo burni razpravi s podatki, ki so kazali na 50 milijonov primanjkljaja, niso bili zadovoljni in so želeli dodatne izračune. Aprila so ocene strokovnih služb zavoda, pripravljene na podlagi podatkov o poslovanju zavoda v prvem tromesečju, kazale, da bo zavod letošnje leto zaključil z okoli 40 milijoni evrov primanjkljaja, ob tem, da bi zavod porabil tudi vse rezerve, ki jih je akumuliral v minulih letih.

Poslovanje v aprilu in maju je bilo boljše, tako da zadnje projekcije zavoda za letošnje leto predvidevajo izgubo v višini okoli 12 milijonov evrov, prav tako ob porabi vseh starih rezerv. Minister za zdravje Dorjan Marušič je tudi danes kot že večkrat od prevzema mandata dejal, da so bile prve projekcije napačne. "Želim pomiriti državljane in državljanke, da ne bi smela biti ogrožena dostopnost do zdravstvenih storitev vsaj tja do jesenskih mesecev. Bomo videli, kaj bodo prinesli bodoči tokovi," je dejal minister danes ob robu seje skupščine.

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin pa je danes znova opozoril, da se po sklepu skupščine zavod ne sme zadolževati. Zagotavlja pa, da krčenja pravic bolnikov ne letos, ne prihodnje leto ne bo. A predsednica upravnega odbora ZZZS, sicer predstavnica delodajalcev v skupščini zavoda, Tatjana Čerin danes ni imela tako optimističnega stališča. "Slika absolutno ni rožnata, to je vsem popolnoma jasno, in tudi izguba bo. Dejstvo je, da letošnje leto že celo leto ustvarjamo izgubo. Pokrivamo jo sicer z nekimi ostanki iz preteklih let, v prihodnjem letu pa je ne bo več mogoče pokrivati z ničemer. Pred nami pa sta še tretji in četrti del usklajevanj plač v javnem sektorju," je še spomnila Čerinova.

Fakin pa je ocenil, da je treba ohraniti mirno kri. "Situacija ni lahka, a kakršno koli razburjanje ne bo prineslo dodatnih rezultatov," meni prvi mož ZZZS. A zaskrbljenost je na mestu, se strinja Fakin, predvsem za prihajajoča leta od 2011 dalje. "Trenutni obeti niso tako dobri, treba bo sprejeti sistemske ukrepe, in ob dejstvu, da nam zmanjkuje finančnih rezerv iz preteklih let, kaže biti dodatno zaskrbljen," je še dodal.

Skupščina zavoda je že v začetku leta potrdila sveženj varčevalnih ukrepov, ki jih vsi izračuni in projekcije zavoda tudi upoštevajo. Med temi varčevalnimi ukrepi je tudi nižanje vrednosti dežurstva v zdravstvu, to pa še ni uresničeno. V zdravniškem sindikatu Fides predlogu za spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim bi to uresničili, nasprotujejo. Pogovori z ministrstvom na to temo tako še trajajo.

Glede nižanja cene dežurstva minister pravi, da sam še vedno pričakuje pogajanja o reorganizaciji zdravstvenega varstva predvsem na sekundarni ravni. Kot pravi, "ko se začne iskati rezerve na nekem področju, se vsi usmerijo drugam. Zdravstvo je delovno intenzivna panoga, zato je največ rezerv v upravljanju s kadri, zdravilih, tu pa se varčevalna polja morebiti zaključujejo," pravi minister. Poudarja pa, da take spremembe niso možne čez noč.

Čerinova še pravi, da minister sicer napoveduje nekatere sistemske spremembe, a je težko oceniti, kakšne finančne učinke bodo prinesle, predvsem pa teh finančnih učinkov ne bo prej kot v roku enega leta. "Bojim se, da je slika mračnejša, kot jo nekateri, predvsem politiki, želijo prikazati," je dejala ob robu današnje seje.
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (16)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Frane Šajn
01. 07. 2010 08.01
Jo hočete resnico: " Do jeseni" vse normalno eni na križarjenih drugi na njivah v strahu, da jim še tega uboštva ne stolče božja ujma. Kako pa "po jesni" eni nazaj po denar, drugi pa po tisto kar so primotikali pa v kevdre če jih majo al pa na grbo k žlahti na kmete. In zemlja rotira lepo naprej ne meneč se za težave v dolini Šentflorjanski. Držite me za besedo.
m0dridirkac
22. 06. 2010 11.12
@JanezNovakJohn Kaj hudiča pa imajo zdravniki z organizacijo informatike med zdravstvenim domom in ZZZSjem? To je popolnoma v pristojnosti in odgovornosti ZZZSja, ki mora povezati zdravnike, zdravstvene domove, lekarne in bolnice. A ja, pa če še nidi ugotovil, potrjevanje kartic več ni potrebno. Čisto vse, kar si napisal je ali v pristojnosti ZZZSja ali pa po njihovih navodilih narejeno.
cupofmarja@email.si
22. 06. 2010 08.22
Janez Novak....... 100 % drži diagnoza našega zdravstva "ZDRAVNIŠKA NADUTOST" Da pa o spremljajočih diagnozah ne govorimo.......
vinadap.
22. 06. 2010 07.50
JanezNovakJohn 21.06.2010, 14:38 ZELO LEPO SI NAPISAL. ENA SAMA NAPAKA JE. ČE NAREDIJO TAKO KOT SI NAPISAL, SO VSAJ DVE STOPNIČKI MANJ POMEMBNI V TEJ NAŠI VASICI, IMENOVANI SLOVENIJA. ČE BI PA ŠE MORALI NAPISATI RAČUN Z VSEMI SPECIFIKACIJAMI ZA 7 DNEVNO LEŽANJE V BOLNICI, POTEM SO PA ITAK FUČ.
Tonček Balonček
21. 06. 2010 21.23
Kam so pa poslali zdravkomate? Morda v Kirgizijo ali Tadžikistan, kjer s ešele zdaj gredo te famozne projekte informatizacije zdravstva! Pri nas je glavni problem tarifa zaposlenih zdravnikov, kadar so dežurni? Pa kaj potem, bodo pač nehali dežurati čez limit, potem bodo pa vsi s.p.ji in bodo sklenili pogodbe z bolnišnicami ter delali po pogodbah ali pa sploh ne!!! Seveda bo vs eše dražje! Zakaj se ministrstvo loteva plač, če pa vsi vemo, da s predavanji, šolanjem, članstvi v nekih ekspetrtnih komisijah, pripravljenostmi v GRS, transplantacijskih ekipah, invalidskih in drugih komisijah kasirajo še mnogo več, niso pa to plače! Ampak ne, obesili so se na dežurstva! Predlagam tudi, na naše ekspertne pravnike. ki izdelujejo mnenja, expertize, kandidirajo za člane arbitraže in sestavljajo emmorandume enostvno obremenijo še z obveznimi mesečnimi dežurnini in jih takrat plačujejo po 10 EUR na uro, oni naj pa v tem času pripravljajo strategijo za arbitražo. Bo zelo poceni, ene 100 takih ans bo prišlo mnogo ceneje kot Miha Popgaćnik, ki nas je, med brati, za časa vladavine poštenjakov stal skoraj pol miljona EUR, učinek je bil pa le nakup 16,5 m dolge barke in privez v Punatu na Krku (da je morje lahko videl od blizu!).
Adolph
21. 06. 2010 16.29
kdo verjame. . . .. ..
RikavandenHass
21. 06. 2010 15.25
Za zdravstvo lahko zapišemo... Dokler ni bilo ministra, njegovega kabineta, strokovnih služb, zavarovalnic, komisij, podkomisij, nadkomisij, razpisov, Koncesij, pogodbenega dela, fuša v z udarniškim delom zgrajenih zdravstvenih ustanovah in se ni strokovno delalo.... Ni bilo čakalnih vrst, pacienti zadovoljni, zdravniki so celo delali in nihče ni ustvarjal dobička ter pisal belih receptov za tretjerazredni generik, ki si ga zavarovanci morajo plačati sami in si delal Norca z ljudmi ki plačujejo vsaj tri in več zavarovanj
ivo55
21. 06. 2010 14.40
Družba znanja......vidni so rezultati skozi uvedeno elektronsko bančništvo. S kartico dvigujemo denar, plačujemo račune...Zgodba je pa povsem drugačna ko gre za ZZZS....Srednji vek organiziranosti in avtomatizacije... kot da je to neodkrito področje na Marsu. Ne vem čemu služi zdravstvena kartica in zapravljeni milijoni za famozni projekt, ko se le po drugem tiru preverja če je kdo zaposlen ...Ob tem pa... zdravniki PEŠ pišejo recepte, ki jim podatke s famozne kartice na recept dopiše zdravnikova sestra , in recept moraš nato PEŠ nesti v apoteko. Tam ti še enkrat PEŠ prepišejo podatke iz te famozne kartice in recepta v neke druge baze. Dobiš račun, ki pove samo to, da so zdravila blazno draga, če te že ne udariiiii po žepu... Navadna groza in potem poslušamo kakooooo prezaposleni so v tej birokraciji preteklosti, zmešnjav, nepovezanosti ali preprosto ohranjanju zaostalosti . Pa sploh ni nič smešnegav tej zgodbi , je le ironija , nasploh pa na koncu predvsem trpi le naš žep in zdravje nasploh .
JanezNovakJohn
21. 06. 2010 14.38
Naše zdravstvo je močno bolano. Ta bolezen se imenuje Zdravniška nadutost. Tisti ki je končal zdravstveno fakulteto misli da vse ve. Specialisti so za menečment, organizacijo, informatiko, finance. Celo arhitektura in gradbeništvo je njihova najbližja stroka. BOG jim pomagaj. Zato smo tu kjer smo. Naj navedem samo en mikro primercek. Najosnovnejši papir ki ga dobi bolnik od zdravnika je napotnica in recept. Napotnice ne morejo biti nek list papirja s katerim bolnik leta okoli. Prav tako ne recepti. Če danes banke, lokalna samouprava, davčna uprava, podjetja... uporabljajo medmrežje, ne vem zakaj tega ne uporablja zdravstvo. Zdravnik naj ne bi bolniku napisal recept za zdravila. Recept zdravnik lahko pošlje po medmrežju v server zdravil, in če bolnik pride v lekarno mu ta izda izdravilo. Če ne pride, zdravilo ne bremeni bolniške blagajne ne omare v pacientovi dnevni sobi. Napotnica naj se opravi po medmrežju. Imamo server, ki nadzira zasedenost storitev po celi Sloveniji. Zdravnik preko omrežja rezervira specialistično storitev za svojega bolnika tam kjer je vrsta najkrajša in da bolniku termin in naslov. Bolnik ne potrebuje napotnice. Bolnik potrebuje storitev. Zdravstvu manjkajo strokovnjaki. Pa ne zdravniki. Ti so na svojem polju verjetno dobri. -V Sloveniji imamo neko zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujemo vsi zaposleni. Za nezaposlene, klošarje, študente To zavarovanje plačuje mesto, država.. Torej vsak državljan je zdravstveno zavarovan. **Zakaj pa moramo potrjevati zdravstvene iskaznice?. Če ni potrjena te pogosto zdravnik ne sprejme. Na primer zobozdravniki. Morda pa vzdržujemo neko birokracijo, ki je v ozadju avtomatov za potrjevanje kartic. -Dodatno zavarovanje. Kaj neki naj počnemo s tem? Če nisi dodatno zavarovan te ne bojo operirali. Naprimer: Če imaš napad žolčnega kamna ker ti je zamašil žolčnik in je s tem ogrožen pankras ter si s tem v smrtni nevarnosti moraš kljub rednemu zavarovanju potegniti 1000 EUR , Tu že posežemo v človekove pravice o zdravstveni oskrbi. Se spomnite smrti pred zdravstvenim domom nekoga ki ni imel potrjene zdravstvene izkaznice ali napotnice ? Ko slišim modrovanje zdravnikov izven zdravja, mi postane slabo. Mojo slabost mi zdravniki ne bodo pozdravili. ker so zato nekvalificirani. !
kolcamož
21. 06. 2010 14.18
dejmo ljudje bol zdravo živet, pa ne bojo mel nič za delat,nam bojo še plačal,da bomo šli k doktarjem na obisk
Kaja Kova? 1
21. 06. 2010 14.18
Marušič pa enak kot vsi ostali samo zase za druge pa če je ali pa ni.Kaj je obljubljal in kaj od tega naredil? Fej pa taka vlada za bruhat.
Kaja Kova? 1
21. 06. 2010 14.17
Ja naj zdravniki malo več in boljle delajo, ne da samo jamrajo kako jih je malo, dežurstva pa nabijajo in vemo koliko to stane.V rednem delavniku, naj bi malo več migali, pa bi blo malo bolje, ne pa da so čakalne vrste v nedogled, ko pa prideš iz Kc ja pa vidiš povsod same bele halje se sprehajao in vozijo v avtih.To naj malo spravijo v red pa bodo vrste prec krajše.
strogoff
21. 06. 2010 14.05
Soprano ga nima rad ! _ _ _ _ _
kiss_my_ass.
21. 06. 2010 13.53
1. Ukinite dodatno zavarovanje in ga prenesite v osnovno - tako kot je bil sistem že prej. 2. Takoj zaposlite toliko zdravnikov, za kolikor sedaj obračunavajo nadure. 3. Uvedite registratorje delovnega časa v vseh bolnicah, posebej v KC 4. Konkurenčna klavzula NE DOPUŠČA da delavec ki dela dopoldne v rednem delovnem razmerju dela TO ISTO DELO kot dopolnilno. Ne moreš biti in j...n in nedol..n. Zdravniki v privatni praksi naj imajo ISTE PRAVICE in ISTE DOLŽNOSTI kot v javnem sektorju. 5. Plačila storitev v javnem sektorju MORAJO biti izkazana občanu po končanem zdravljenju z POPOLNIM izpiskom postavk ter se ŠELE kot taka POTRJENA s strani korisnika lahko podajo v obračun. Posebej pri zadnji točki vam garantiram prihranek vsaj 10.000.000 € letno. Zakaj ? Zato ker vam zdravstvo piše fiktivne račune!!!
sloforce
21. 06. 2010 13.30
da bi davčna pobrala več prispevkov...če ni še vojska ne vzame
krivulja
21. 06. 2010 13.06
Večja avtonomija izvajalcev pomeni-dražje zdravstvo in bolj nedostopno za revčke. ZDA gredo naprej mi pa nazaj.Bravo Marušič!!!