Več miši, več možnosti za okužbo, več previdnosti!

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je v Sloveniji do 15. junija za mišjo mrzlico zbolelo že 76 ljudi, lani pa so v celotnem letu zaznali le 14 primerov. Bolezen se večinoma pojavlja v Prekmurju, na Dolenjskem in na Štajerskem, letos prvič pa tudi na Koroškem.

Strokovnjaki opozarjajo, da je panika odveč, ni pa odveč, če smo nekoliko bolj previdni. Kot poudarjajo, so glodalci naravni rezervoar hantavirusov. In če je glodalcev letos več kot minula leta, potem je posledično tudi več možnost, da se bodo medsebojno okužili, in več kot je okuženih živali, več je njihovih okuženih izločkov, s katerimi lahko pridemo v stik in posledično zbolimo.

Ob ustrezni preventivi ni razloga za preplah!

Ljudje se v teh dneh več gibamo v naravi, zato je več možnosti, da se okužimo. Še posebej nevarnost za okužbo narašča tam, kjer je več glodalcev. Zato je dobro upoštevati nasvet strokovnjakov, naj se ljudje izogibajo predelov, kjer so lahko miši oziroma kjer je več mišjih iztrebkov. V primeru, da pospravljamo opuščene lope, skladišča, kleti in vemo, da so tam miši, si nataknemo masko. Pred vsakim čiščenjem prostorov, kjer so se zadrževale miši ali kjer opazimo več mišjih iztrebkov, je treba prostor dobro prezračiti. Miši nikoli ne lovimo ali njihovih iztrebkov odstranjujmo z rokami, pač pa se pri tem primerno zaščitimo. Prav tako je pomembno, da ne zaužijemo hrane, s katero bi lahko miši prišle v neposreden stik, saj je lahko virus tudi v slini. Sadje in zelenjavo moramo obvezno pred zaužitjem dobro oprati.

Bolezen je ozdravljiva

V zadnjih dveh mesecih so na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja v mariborski bolnišnici zdravili približno 30 ljudi z boleznijo mišje mrzlice. Večino bolnikov so hospitalizirali, vsaj dokler niso opazili izboljšanja. V splošnem je prisotno simptomatsko zdravljenje, pri težjih primerih pa bolniki potrebujejo poleg zdravil za zbijanje vročine in protibolečinskih zdravil še infuzije. Dializno zdravljenje je potrebno v primeru močnejše odpovedi ledvic. Marsikdo ima v tem času probleme z uravnavanjem krvnega tlaka, porušene jetrne funkcije, predvsem pa motnje strjevanja krvi, zato se tudi imenuje ’hemoraška’, ker pride do krvavitev, pojasnjujejo v mariborskem kliničnem centru. V hujših primerih bolniki potrebujejo celo transfuzijo krvi.

Bolezen je ozdravljiva in dolgoročno ne pušča posledic. V zelo redkih primerih pa je lahko tudi smrtna, še posebej, če ni ustrezno in pravočasno zdravljena. Kljub večjemu številu bolnikov v mariborski bolnišnici niso imeli smrtnega primera.

Miši so jo zagodle tudi kmetom

Nad mišmi se letos pritožujejo tudi kmetje. "Miši so povzročile precejšnjo škodo, predvsem na žitih in oljni ogrščici, pa tudi na drugih pridelkih," je danes na Ptuju povedala Draga Zadravec s Kmetijsko-gozdarske zadruge Maribor. Po njenih ocenah so k večjemu številu teh živali pripomogle predvsem visoke temperature v marcu. Te so omogočile preživetje tudi prvega legla miši, ki ponavadi ne preživi.