Več mednarodnih organizacij podprlo novelo zakona o RTVS, ELS ji nasprotuje

Mednarodne organizacije za svobodo medijev in novinarska združenja so pozdravila predlog za zmanjšanje vpliva politike na delovanje RTVS in ustvarjanje ugodne klima za njegovo poslanstvo javne službe.

Da je ta upravičen in načelen poskus revizije zastarelega zakonodajnega okvira, depolitizacije radiotelevizije in spodbujanja ugodnejšega okolja za svobodno izvajanje novinarskega poslanstva RTVS, so zapisali.

"Če bo novi sistem upravljanja sprejet, bo bistveno omejil možnosti katere koli vlade, sedanje ali prihodnje, da uporabi svojo parlamentarno večino za zapolnitev svetov z zavezniki in vmešavanje v delo javnega medija," so dodali.

Pod izjavo so se ob IPI podpisali še Balkan Free Media Initiative (BFMI), Evropski center za svobodo medijev (ECPMF), Evropska zveza novinarjev (EFJ), Neomejeni svobodni tisk (FPU), Novinarji brez meja (RSF) in OBC Transeuropa (OBCT).

Predsednik ELS: Nad predvidenimi spremembami smo zaskrbljeni

Evropski poslanci Romana Tomc (SDS/ELS), Milan Zver (SDS/ELS) in Franc Bogovič (SLS/ELS) so izrazili zadovoljstvo ob podpori Evropske ljudske stranke (ELS), ki obsoja poskus političnega prevzema RTV s strani vladajoče koalicije.

Predsednik politične skupine ELS Manfred Weber je v izjavi zapisal, da se je Evropska ljudska stranka vedno zavzemala za demokracijo, vladavino prava in svobodo medijev. "Zato smo izjemno zaskrbljeni nad nameravanimi spremembami medijske zakonodaje v Sloveniji."

Po njegovem mnenju je nedopustno, da se tako pomemben zakon sprejema po hitrem postopku in brez javne razprave. Nesprejemljivo se jim zdi, "da si politika skuša z lažnimi obljubami podrediti medij, ki je izjemnega nacionalnega interesa, je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji in je kot taka last vseh državljanov Slovenije."

Ostro zavračajo tudi odstranitev vodstva in novinarjev, ki niso po meri vladajoče politike. Slovensko vlado pa so pozvali, naj se vzdrži po njihovo nedemokratičnih dejanj in v celoti spoštuje evropske vrednote. 

Na spletni strani EPP, na kateri je objavljeno Webrovo sporočilo, je sicer opozorilo, da gre za pogled nacionalne delegacije in ne odraža nujno uradnega mnenja skupine EPP kot celote.

Dva člana EPP, Maltežan David Casa in Latvijka Dace Melbarde, sta med osmimi podpisniki pisma, ki so ga člani neformalne delovne skupine za medije Evropskega parlamenta v torek naslovili na vodstvo RTV Slovenija in v katerem so izrazili "zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja delovnih razmer novinarjev" na javni radioteleviziji. Podpisniki pisma dejanja vodstva RTV Slovenija označujejo za kolektivno nadlegovanje.

Inštitut 8. marec zaključil kampanjo ZA RTV

Danes je sicer referendumsko kampanjo Zaščitimo drug drugega s predajo podpisov podpore delavkam in delavcem RTV Slovenija zaključil Inštitut 8. marec. Kampanja, v kateri so ljudi pozivali, naj na referendumu glasujejo ZA, je potekala po vsej Sloveniji. Maja Koražija, koordinatorica terenske mreže je povedala, da so bili na Gorenjskem, v obalno-kraški regiji, na Dolenjskem, v Posavju, na Štajerskem, Koroškem in v Pomurju. "V vsaki regiji smo obiskali več krajev. V vsakem nas je pričakala množica ljudi, ki so prišli izraziti podporo zaposlenim na RTV in jim povedali, da niso sami," je dodala.

Poudarili so tudi, da te kampanje ne bi bilo brez zaposlenih na RTV, saj da so jih opominjali na moč skupnosti. "Najlepši del te kampanje je bilo sodelovanje z delavkami in delavci javne RTV, ki se vsakodnevno trudijo, da ustvarjajo kakovosten televizijski in radijski program. Spomnili so nas, kaj pomeni vzdrževati pokončno držo, tudi v najtežjih trenutkih," je poudarila Tina Tomšič, članica Inštituta 8. marec. 

"Od zaposlenih na RTV smo se naučili, kaj pomeni dostojna in pokončna drža, kako se je treba upirati ustrahovanju s prijaznostjo in nasmehom. Od vseh ljudi na terenu pa smo se naučili, da lahko čisto vsak naredi nekaj malega in prispeva, da bo naš svet boljši in lepši," je zaključila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec.

V času kampanje so bili v Inštitutu deležni več groženj, a jih to ni ustavilo. "V času kampanje smo v več krajih organizirali tudi posebne dogodke, na katerih smo govorili o pomenu javnega medija. Kljub grožnjam in klicem na policijo so nam lastniki prostorov pustili, da v njih organiziramo pogovore in nas tako podprli," je izpostavil Zlatko Djogić, ki se je Inštitutu 8. marec pridružil v tej kampanji.